Lofoti, čarobno otočje znotraj arktičnega kroga, so kot nalašč za tiste, ki bi radi videli svet, preden se stopi. Da, prav ste slišali - poletje je tu res top čas za obisk. Ne samo, da temperature postanejo prijaznejše, ampak tudi sonce ne zahaja. Nikoli. Lofoti - to so tisti otoki na severu Norveške, ki izgledajo, kot bi jih narisali v risanki o vikingih. Strme gore in razgledi, ki jemljejo dih, slikovite ribiške vasice, prekrasne peščene bele plaže in čudovito morje, destinacija slovi po vrhunskem ribolovu in za vsakim vogalom so znamenite sušilnice za trske. Otočje leži med 67-im in 68-im severnim vzporednikom. Pred kratkim sem se odpravila na Lofote, in nepozabno!
Idealen čas za obisk in nepozabno doživetje
Ujela sem idealno vreme, temperature med 15 in 25 °C - pravim vam, to je Norveška, ne Miami. Dežja je bilo ravno toliko, da smo se malo ohladili. Narava in aktivnosti na prostem ponujajo nešteto možnosti za raziskovanje.
1. Pohod na Ryten in plaža Kvalvika: Neprecenljiva lepota narave
Od vseh petih pohodov, ki sem jih na Lofotih opravila, je bil ta brez dvoma najbolj atraktiven, prijeten in najlepši. Na vrhu je tista slavna previsna skala, na katero nikoli ne bom stopila - ker res, kdo bi tvegal svojo glavo za fotko? Če povzamem: nezahteven pohod z osupljivimi razgledi. Potke so večinoma po travi in popolnoma primerne za družine. Glede na število pohodnikov je ta destinacija očitno zelo priljubljena. Teren je zaradi vlage in padavin lahko precej močnat, a brez skrbi, ker so povsod postavljene lesene dvignjene poti. Z vrha se odpira čudovit razgled na plažo Kvalvika, dostopno samo peš. Tam lahko tudi kampirate, mnogi izkoristijo to priložnost za občudovanje polnočnega sonca, ki sije od junija do sredine julija. Izjema je le konec poti, ampak je res veliko prostora, tako da se lahko vedno umaknete na varno. Ena pohodnica je za fotkanja in vragolije na znameniti previsni skali rekla: “to make your mom mad”.
2. Kajak na otoku Skrova: Doživetje tropskega raja sredi Arktike
Lofotski arhipelag je tako čudovit, da ga je nujno videti tudi iz vode. Možnosti za to je skoraj več kot rib na sušilnicah, a ena najbolj priljubljenih aktivnosti so izleti s kajaki. Če želite 3-urno vodeno turo, bo to stalo okoli 100 evrov. Jaz sem se zapičila v otok Skrova, pol ure vožnje s trajektom iz Svolvaerja. Vožnja s trajektom je brezplačna, otok Skrova pa ima sloves “Havaji Lofotov”. Super izbira! Zaradi nepregloboke vode boste imeli res tropski občutek, peščene bele plaže pa so videti naravnost sanjsko. Temperatura vode? Izbrala sem Skrova Kayak Tours, tura in vodič sta bila vrhunska. Priporočam jih vsem, ki uživate v takšnih avanturah. Urnik trajektov za vožnjo nazaj je bil malo zbrda zdola, a nič hudega, saj lahko počakate v kakšnem pristaniškem lokalu in si privoščite še eno kavico ali dve. Da zaključim, na Lofotih si privoščite kajaking, ker je res lepo.
3. Nusfjord: Očarljiva ribiška vasica s pridihom preteklosti
Nusfjord je ena najbolje ohranjenih in najstarejših ribiških vasi na Lofotih. Ta slikovita vasica, posejana s tradicionalnimi ribiškimi kočami, ki jim pravijo rorbuer, leži v majhnem pristanišču, obdanem s strmimi gorami. Unesco je leta 1975, ko je bilo leto posvečeno zaščiti tradicionalne arhitekture, izbral Nusfjord za enega od treh krajev na Norveškem v okviru projekta ohranjanja tradicionalnih stavb. Pravzaprav je Nusfjord čudovit muzej na prostem, kjer si lahko ogledate, kakšno je bilo življenje ribičev včasih, kako so živeli in kakšna orodja so uporabljali. Ribolov je še vedno ogromen vir njihovih prihodkov. Povsod so stojala, na katerih v zimskih mesecih sušijo trske oziroma polenovke. Poleti za vstop zaračunajo vstopnino v višini okoli 8 evrov. Pivo v restavraciji vas bo stalo neprijaznih 13 evrov, ampak hej, cene so na Norveškem, kakršne pač so. Zelo pa vam priporočam prečudovito lokalno pekarnico, Hansines Bakeri, ki znotraj izgleda naravnost pravljično, medtem ko so peciva, ki jih sproti pečejo, slastna za prste oblizniti. Poskusila sem cimetovo žemljico in še eno z vanilijevo kremo - oboje je bilo čista desetka.
4. Vasica Å: Na koncu sveta, a polna življenja
Ja, ime je kratko, ampak doživetje dolgo. Vasica Å, kjer je ime kraja komajda beseda. Eno najkrajših imen krajev na svetu. In ko rečem eno najkrajših, se resno sprašujem, ali sploh obstaja kaj krajšega?! Å je to! Na Lofotih se cesta tam konča in seveda sem morala videti, kaj se dogaja na koncu tega sveta. Presenečenje! Proti pričakovanjem je bilo zelo živahno! Na voljo so vam krasni sprehodi ali pohodi. Od tam sem lahko zavidljivo pogledovala proti otoku Vaeroy, ki je v poletnih mesecih dom več kolonijam morskih ptic. Tudi morskim papigam (puffins). Tokrat sem le pogledovala, ker je zanj zmanjkalo časa. Tudi za daljši pohod v okolici, ki je bila čudovita. Bližnja vasica Reine je še ena biserka, od koder kot na božjo pot odhajajo pohodniki na znameniti Reinebringen. Kup možnosti je, če vam je seveda všeč morska hrana.
5. Henningsvær: Nogometno igrišče s pogledom in živahno središče
Priznam, o Henningsværu nisem vedela drugega kot to, da imajo nogometno igrišče na malem otočku z razgledi, da dol padeš. In to je bil glavni razlog za moj obisk. Ampak! Tale vasica je mnogo več od tega. Ja, nogometno igrišče, obdano s sušilnicami za trske, na katero je bil vstop povsem prost. Henningsvær je res živahno središče, polno fletnih malih trgovinic in umetniških galerij. Pohodniki, plezalci, aktivni posamezniki in družine, starejši in veliko mladih - vsi se tukaj mešajo v popolni harmoniji. Odlična energija! Obvezen postanek za pijačo je v Trevarefabrikken, zapuščeni tovarni, ki so jo pred nekaj leti prevzeli ljudje z vizijo. Tovarna je postala prostor druženja, festivalov in kulturnih dogodkov skozi celo leto. Kot sta mi povedali prijazni domačinki, so zaspano vasico spremenili v živahen kraj, ki ga je res vredno obiskati. Če boste že tam, se povzpnite na FestvÃ¥gtind. Pohod je naporen od začetka do konca. Non-stop plezanje po skalah, strmo in ves čas morate gledati pod noge.
6. Vikinški muzej v Borgu: Potovanje v čas Vikingov
Priznam, na Lofotih so me bolj kot muzeji navduševale aktivnosti na prostem. Ker kdo bi lahko rekel ne hoji po norveških fjordih z dih jemajočimi razgledi? Ampak ne bom delala krivice muzejem - so vredni obiska, tudi če si bolj ljubiteljica svežega zraka. Večina jih je posvečenih zgodovini otokov (kot Lofoten museum v KabelvÃ¥gu) in ribištvu (npr. Lofoten Seafood Center v Leknesu) - ker, bodimo iskreni, ribištvo je tam vse. Ampak potem je tu še Vikinški muzej v Borgu. Kot nekdo, ki je zadnja leta požiral vikinške TV serije in se po tihem spraševal, ali bi bila dobra vikinginja, sem bila precej navdušena nad obiskom. V Borgu so odkrili ostanke Vikingov in, kot bi pričakovali, si rekli: “Hej, zakaj ne bi tukaj postavili dolge hiše?” In ne samo dolge, res dolge. Notri smo se potopili v starodavne obrti in spoznavali, kako so Vikingi živeli pred približno 1000 leti. Ja, lahko se zapelješ tudi z vikinško ladjo in se preizkusiš v različnih veščinah. Jaz sem seveda vse preizkusila! Metala sem sekire - v tri dni, streljala z lokom - da je frčalo naokoli, s podkvicami pa sem zgrešila vse, kar se je dalo zgrešiti. Ampak hej, krasen muzej s čudovitimi razgledi.
7. Vzpon na Reinebringen: Spektakularni razgledi z vrha
Po vzponu na Ryten moj drugi najljubši pohod na Lofotih. Pot je dolga približno 1,5 km in se začne v Svolværju, pri čemer vas popelje na kakšnih 500 višinskih metrov. Pot je krasna in zelo naravna, a s tistimi 500 stopnicami, ki so tako prijazne do vaših steg in meč. Na štartni tabli piše, da je pot zelo zahtevna. Srednje zahtevna se zdi bolj primeren opis, čeprav brez dobrih pohodnih čevljev ne gre. In naj vam povem skrivnost: pojdite zgodaj zjutraj, recimo okoli 8h, ko je mirno in ptiči še ne razmišljajo o tem, kako naj vas zbudijo. Pot gor in dol vam bo vzela približno dve uri, odvisno, koliko časa boste strmeli v osupljive razglede ali se, tako kot jaz, izogibali tistim skal, na katere nikoli ne bom stopila. Tokrat je to tista skala, ki je ujeta skoraj pri vrhu - fotografije so lahko naravnost spektakularne, čeprav jaz raje opazujem iz varne razdalje. Razgledi na poti? Kar se mene tiče, eden lepših kratkih pohodov na Lofotih.
8. Plaži Haukland in Uttakleiv: Neskončne peščene plaže in dih jemajoči razgledi
Na Lofotih je skoraj nemogoče ostati ravnodušen ob vseh tistih prelepih peščenih plažah in osupljivih pohodih. Med temi naravnimi biseri pa posebej izstopata plaži Haukland in Uttakleiv - tako čudoviti, da bi ju najraje shranili v stekleničko in ju vzeli s seboj domov. Kar je še posebej super? Da sta povezani. Ne le s cesto, ki vodi skozi tunel, ampak tudi s slikovitim in nezahtevnim sprehodom ob obali, dolgim kakšne 4 kilometre, ki bi ga z lahkoto umestili na razglednico. Če pa imate še nekaj ur več na zalogi in ste pripravljeni na še več osupljivih razgledov, se iz plaže Haukland povzpnite na vrh Mannen. Tam vas čaka 400 metrov nadmorske višine in slaba dva kilometra vzpona do vrha. Pohod vključuje malo plezanja po skalah, hojo po grebenu in kakšno previsno skalo, ki kar kliče po spektakularni fotografiji. Vendar brez panike - razgledi na vrhu, ki se odpirajo na obe plaži, so vredni vsakega koraka. Še ena res čudovita izkušnja! Kombinacija sprehoda ob plaži in vzpona je naravnost božanska - kot bi združili najboljši sladoled z najboljšim razgledom.
9. Leknes in vzpon na goro: Središče arhipelaga z zahtevnim vzponom
Leknes, ki leži nekje na sredini Lofotov, je kot nalašč za raziskovanje arhipelaga - ne glede na to, ali vas vleče proti severu ali jugu. Tam boste našli majhno letališče, veliko nastanitev, trgovin, restavracij in lokalov. Povsod piše, da je pohod lahek. In res, na vrh vodi lepo utrjena pot brez tistih mučnih delov, ko si prepričana, da boš zdrsnila in padla v prepad. Ampak naj vas ne zavede - strmina je taka, da se bodo vaša kolena hitro spraševala, ali so to res hotela. Gre za kilometer dolg pohod, ki vas popelje od morske gladine do 436 metrov visokega vrha. Vzpenjanje je od začetka do konca. Če se želite izogniti množicam, je najbolj pametno začeti zgodaj, ker kasneje postane kar živahno na poti. Ko pa se vrnete nazaj v Leknes, si privoščite obvezen postanek v Huset Kaffebar.
10. Andøya: Cesta, ki jemlje dih, in edinstven WC
Če bi bilo po moje, bi Lofote preimenovali kar v Lepote. Ker, roko na srce, ta kraj je tako lep, da bi moral imeti opozorilno tablo: “Pozor, lahko povzroči dolgotrajno občudovanje!” Na poti do njih ali od njih nikakor ne smete spregledati slikovite ceste na otoku Andøya, ki teče med krajema Bjørnskinn in Andenes. Na vsakih par sto metrov bi se človek zlahka ustavil, občudoval okolico, si privoščil kavo, nato čaj, potem nekaj sladkega, nato še sendvič, pa še kaj. Preprosto je tako lepo, da bi se morali pripraviti na resne težave z odhodom. In ko smo že pri postankih - na poti je en parking z WC-jem, kjer se je nujno treba ustaviti. Ne samo zaradi očitnih razlogov, ampak ker je to najlepši WC na svetu. Verjemite mi, ko pridete noter, boste razumeli, zakaj je bila pred vrati gneča. Razgled iz tega stranišča je tako epski, da si ljudje očitno vzamejo več časa, kot je običajno. Na koncu (ali na začetku, če začnete na drugi strani) poti vas pričaka Andøya Space Center, sosednja vojaška oporišča pa dodajo nekaj malega vojaške drame. Ta norveški vesoljski center, ki so ga ustanovili leta 1962, je specializiran za izstrelitev raket, balonov in druge opreme za znanstvene namene. Ob poti boste morda celo opazili kakšno izstrelitveno ploščad. Center ima tudi muzej, a po pravici povedano, vstopnina v višini cca 22 evrov ni vredna ogleda.
Čeprav sem Lofote raziskovala precej sistematično in poskušala odkljukati čim več stvari, je ostalo še kar nekaj krajev, ki bi jih rada videla. Super ideje za naslednjič sem našla tudi v izvrstni knjigi “Explore Lofoten,” ki jo je napisala domačinka Kristin Folsland Olsen.