Umetna prekinitev nosečnosti (UPN), znana tudi kot splav, je medicinski postopek, ki omogoča prekinitev nosečnosti. V Sloveniji je ta postopek zakonsko urejen in na voljo ženskam do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti na njihovo željo. V primeru nepravilnosti ploda ali drugih zdravstvenih razlogov je prekinitev možna tudi kasneje, vendar ob upoštevanju strožjih postopkov.
Metode umetne prekinitve nosečnosti
V Sloveniji sta na voljo dve glavni metodi umetne prekinitve nosečnosti: farmakološka (s tabletko) in kirurška. Izbira metode je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti, zdravstvenega stanja ženske in njenih osebnih preferenc. Obe metodi sta varni in učinkoviti, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki.
Farmakološki splav (splav s tabletko)
Farmakološki splav je običajno dvostopenjski postopek, ki vključuje uporabo dveh vrst zdravil: mifepristona in misoprostola. Ta metoda je še posebej primerna za zgodnje nosečnosti, do 10. tedna.
- Prva faza: Ženska zaužije tableto mifepristona (običajno 200 mg) v ordinaciji ali doma, odvisno od navodil zdravnika. Mifepriston deluje tako, da blokira hormon progesteron, ki je ključen za vzdrževanje nosečnosti. Po zaužitju mifepristona lahko ženska občuti blago slabost, glavobol ali menstrualnim krčem podobne bolečine v spodnjem delu trebuha, pogosto s sočasno blago krvavitvijo.
- Druga faza: Približno 24 do 48 ur po zaužitju mifepristona ženska v bolnišnici ali na kliniki prejme misoprostol. Ta tableta povzroči krčenje maternice, kar vodi do krvavitve in izločitve nosečnostnega tkiva. Postopek traja nekaj ur, med katerimi ženska leži in je pod nadzorom zdravstvenega osebja. Bolečine se po potrebi blažijo z analgetiki. V tem času približno 70 % žensk zakrvavi, kar pomeni, da je splav v teku. Če do krvavitve ne pride, se lahko dodajo dodatne tabletke, ki se raztopijo v ustih.
Možni stranski učinki in zapleti pri farmakološkem splavu:Med najpogostejše stranske učinke spadajo krči, ki so lahko podobni ali močnejši od menstrualnih bolečin, ter močnejša krvavitev. Lahko se pojavijo tudi slabost, bruhanje, driska, zvišana telesna temperatura, mrzlica ali utrujenost. V 3-5 % primerov je postopek neuspešen, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov. V takšnih primerih je lahko potreben dodaten kirurški poseg. V primeru RhD negativne krvne skupine se priporoča uporaba imunoglobulina.
Kirurški splav
Kirurški splav je invazivnejši postopek, ki se najpogosteje izvaja s pomočjo vakuumske aspiracije s kontrolo kirete. Ta metoda je primerna za ženske, ki so že rodile, doječe matere, ali v primerih, ko farmakološki splav ni primeren ali uspešen.
- Postopek: Poseg se opravi v kratkotrajni splošni anesteziji. Ginekolog razširi maternični vrat in nato vsebino maternične votline posesa z aspiratorjem. Če je potrebno, se ostanki nosečnostnega tkiva odstranijo s kireto (kirurški instrument). Sam poseg traja le nekaj minut.
- Po posegu: Če ni prišlo do zapletov, lahko ženska bolnišnico zapusti v nekaj urah, priporočljivo v spremstvu svojcev ali partnerja. Po posegu je lahko prisotna blaga krvavitev, ki običajno traja do sedem dni. Bolečine so redko močne in se lahko blažijo z analgetiki.
Možni stranski učinki in zapleti pri kirurškem splavu:Kot pri vsakem kirurškem posegu obstaja majhna možnost zapletov, med katerimi so najpogostejši:
- Poškodba ali predrtje maternice
- Obilnejša krvavitev iz maternice
- Vnetje po posegu s posledično tvorbo zarastlin v votlini maternice
- Neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki produktov nosečnosti, kar lahko zahteva ponoven poseg (abrazijo)
- Zapleti zaradi anestezije (alergijske reakcije ali poslabšanje že obstoječega zdravstvenega stanja)
V primeru zapletov vas zadržijo v bolnišnici dlje časa in ukrepajo glede na nastalo situacijo.
Posebne situacije in previdnost
Pri določenih zdravstvenih stanjih je potrebna posebna previdnost pri uporabi zdravil za prekinitev nosečnosti. Sem spadajo znana alergija na zdravila, huda oblika astme, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk, huda slabokrvnost in nekatera druga redka obolenja. V teh primerih je nujno opraviti temeljit posvet z zdravnikom, ki bo presodil, ali je farmakološki splav varen, ali pa bo priporočil kirurški poseg.
V primeru RhD negativne krvne skupine je pri obeh metodah prekinitve nosečnosti priporočljiva uporaba imunoglobulina, da se prepreči nastanek protiteles, ki bi lahko vplivala na prihodnje nosečnosti.
Postopek za samoplačnice in tujke
Čeprav je umetna prekinitev nosečnosti v Sloveniji brezplačna za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, so za tuje državljanke ali osebe brez urejenega zdravstvenega zavarovanja te storitve samoplačniške. Cene se lahko razlikujejo glede na trajanje nosečnosti, metodo prekinitve in morebitne dodatne posege ali bivanje v bolnišnici.
Na primer, Splošna bolnišnica Brežice za splav z medikamenti za tuje državljanke do 10. tedna nosečnosti zaračuna 260 evrov, po 10. tednu pa 350 evrov. Medikamentozni splav v Splošni bolnišnici Murska Sobota stane 200 evrov, enodnevni bolnišnični splav pa 584 evrov. V Splošni bolnišnici Novo mesto medikamentozni splav stane 200 evrov, kirurški pa 600 evrov. V Splošni bolnišnici Jesenice je cena za medikamentozni splav za samoplačnice 195 evrov.
Želiva zanositi, kaj pa zdaj? | Alison Kogoj | TEDxUniversityofLjubljana
Izkušnje Hrvatic v Sloveniji
V zadnjem času je opaziti porast števila žensk iz Hrvaške, ki se odločajo za prekinitev nosečnosti v Sloveniji. Glavni razlogi za to so strožji postopki in daljši čakalni časi za ugotavljanje nepravilnosti ploda na Hrvaškem, kar pogosto povzroči zamudo zakonsko omejenega roka za splav. Poleg tega je v nekaterih hrvaških regijah omejena dostopnost do teh storitev, saj se nekateri ginekologi sklicujejo na ugovor vesti. Slovenija, zlasti bolnišnice v bližini meje, kot je SB Brežice, ponuja hitrejše in bolj dostopne možnosti, zlasti za prekinitev nosečnosti z zdravili.
Dolgoročna kontracepcija in nadaljnja oskrba
Po opravljeni umetni prekinitvi nosečnosti je pomembno, da ženska poskrbi za dolgoročno obliko kontracepcije. O tem se je potrebno dogovoriti z izbranim ginekologom na kontrolnem pregledu, ki je običajno predviden 14 dni po posegu. Na kontrolnem pregledu bo ginekolog preveril uspešnost posega, oceno splošnega zdravstvenega stanja ženske in se pogovoril o nadaljnji skrbi za reproduktivno zdravje.
Splavnost v Sloveniji
Podatki kažejo, da se število dovoljenih splavov v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšuje. Leta 2011 je bila dovoljena splavnost 9,0/1000, leta 2021 pa 6,9/1000, kar predstavlja 30-odstotni upad. Večina umetnih prekinitev nosečnosti (91 %) se opravi pred 10. tednom nosečnosti na zahtevo ženske. Stopnja splavnosti je najnižja pri mladostnicah, kar strokovnjaki povezujejo z dobro ozaveščenostjo. Najvišje stopnje so med 20. in 39. letom starosti, vendar pa večina žensk v tej starosti, ko zanosi, rodi.
Podpora in informacije
Umetna prekinitev nosečnosti je pomembna in pogosto težka odločitev. Ženskam je na voljo podpora in strokovno svetovanje, tako s strani zdravstvenega osebja kot tudi nevladnih organizacij. Na voljo so spletne strani in telefonske svetovalnice, kjer lahko ženske dobijo zanesljive informacije, delijo svoje skrbi in prejmejo čustveno podporo. Pomembno je, da se ženske za poseg odločijo same, zavestno in da imajo na voljo dovolj informacij za sprejetje najboljše odločitve v svojih okoliščinah.
