Nezaželena nosečnost je dogodek v življenju ženske, ki pride kot presenečenje in jo ujame nepripravljeno. V nekaterih okoliščinah je odločitev o prekinitvi nosečnosti lahka. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti (UPN) dovoljena na željo ženske do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Pomembno je, da ste se za umetno prekinitev nosečnosti (splav) odločili sami, zavestno in da ste prepričani, da je to najboljša odločitev v danih okoliščinah. V pomoč vam bo podpora partnerja ali dobrih prijateljev. Za lažjo odločitev vam mora biti na voljo dovolj informacij o posegu.
Če ste se za umetno prekinitev nosečnosti že odločili, sta vam na voljo dva načina prekinitve: prekinitev nosečnosti z zdravili (medikamentozni splav) in kirurška prekinitev nosečnosti v splošni anesteziji. Z obema načinoma prekinitve imamo veliko izkušenj. Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni boljši, razlikujeta pa se v postopku izvedbe.
Medikamentozni splav (splav s tabletko)
Medikamentozni splav se izvaja s kombinacijo dveh abortivnih hormonskih preparatov: mifepristona in misoprostola. Ta metoda je najpogostejša oblika umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji in po svetu, primerna do 21. tedna nosečnosti, v zgodnji nosečnosti pa se pogosto uporablja do 10. tedna.
Postopek običajno poteka v treh obiskih. Na prvem obisku ženska zaužije tableto mifepristona (200 mg). Ta tableta deluje tako, da ustavi izločanje naravnega hormona progesterona, ki je ključen za razvoj nosečnosti. Po zaužitju te tablete lahko ženska odide domov. V tem času se lahko pojavijo blagi stranski učinki, kot so krči, podobni menstrualnim, glavobol, slabost, bruhanje in blaga krvavitev. V določenih situacijah, kot so znana alergija na zdravila, huda oblika astme, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk, huda slabokrvnost in nekatera druga redka obolenja, je potrebna skrajna previdnost pri uporabi teh zdravil, zato je vedno potreben temeljit pogovor z zdravnikom pred izvedbo.
Čez 48 ur (ali po navodilu zdravnika) sledi drugi del postopka, ki se običajno izvede v bolnišnici. V nožnico se vstavijo štiri vaginalete z zdravilom misoprostol. To zdravilo sproži krčenje maternice, kar vodi do izločitve nosečnostnega tkiva. Ženska med tem leži v bolnišnici od tri do štiri ure. V tem času približno 70 % žensk zakrvavi iz nožnice s sočasnimi krči maternice, ki so po jakosti bolečine lahko podobni močnejšim menstrualnim krčem. To pomeni, da je splav v teku. Bolečine po potrebi ublažimo z analgetiki. Če do krvavitve ne pride, se lahko ženski dajejo dodatne tabletke, ki jih raztopi v ustih, in ostane na oddelku nekaj ur dlje.
Približno 25 % žensk močneje zakrvavi nekaj ur po odpustu iz bolnišnice. V 3-5 % primerov je ta postopek prekinitve nosečnosti neuspešen, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov. V takšnem primeru je potrebna nadaljnja obravnava, pogosto s kirurško metodo.
Po posegu se priporoča nekaj dni (3-5) bolniškega staleža. Prve dni je lahko prisotna menstruaciji podobna krvavitev, nato še nekaj dni rjav izcedek. V primeru uspešne prekinitve nosečnosti z zdravili, naslednji kontrolni pregled pri izbranem ginekologu opravite 14 dni kasneje.
Čeprav je metoda na splošno varna, obstajajo možni zapleti. Ti vključujejo podaljšano krvavitev, ki lahko traja dlje od pričakovane, neredko cel mesec. V praksi se pojavljajo primeri podaljšane krvavitve, ki zahtevajo nadaljnjo obravnavo. V redkih primerih se lahko pojavi tudi vnetje ali zaostanek dela nosečnostnega tkiva, kar lahko zahteva ponoven poseg.
Nekatere ženske poročajo o hudih bolečinah med medikamentoznim splavom, ki jih primerjajo celo s popadki. Te bolečine so posledica močnih krčev maternice, ki jih povzroča misoprostol. Možnost zaostanka in bolečin lahko narašča s trajanjem nosečnosti, ker je plod večji.
Kirurška prekinitev nosečnosti (vakuumska aspiracija)
Kirurška prekinitev nosečnosti je starejša in hitrejša metoda, ki se pogosto uporablja v zgodnjem obdobju nosečnosti, predvsem do 10. tedna. Najpogosteje uporabljena in preizkušeno učinkovita kirurška metoda je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete (kirurški instrument). V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metoda vakuumske aspiracije, pri kateri pa za izvedbo ni potrebna splošna anestezija.
Poseg se opravi v operacijski sobi v splošni anesteziji. Za poseg morate biti tešči (nič zaužite hrane in tekočine vsaj 6 ur). Operater med posegom razširi maternični vrat in v maternico vstavi kovinsko cevko, s katero izsesa nosečnostno tkivo. Poseg traja približno 15 minut. Med posegom ne čutite bolečine. Po posegu lahko bolnišnico zapustite v nekaj urah, priporočljivo je v spremstvu svojcev ali partnerja.
Kot vsak kirurški poseg ima tudi ta določena tveganja in svoje zaplete. Med najpogostejšimi so: poškodba ali predrtje maternice, obilnejša krvavitev iz maternice, vnetje po posegu s posledično tvorbo zarastlin v votlini maternice, neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki produktov nosečnosti ter zapleti zaradi anestezije (alergijske reakcije ali poslabšanje druge že obstoječe bolezni). V primeru zapletov vas zadržijo v bolnišnici dlje časa, ukrepajo glede na zaplet in poskrbijo za vašo varnost, za kar je praviloma potrebna dodatna terapija (antibiotiki, analgetiki, drugi obsežnejši operativni posegi itd.).
Po posegu je krvavitev ponavadi manjša od običajne menstruacije in lahko traja še do 7 dni. Bolečina po posegu je večinoma zelo blaga. V primeru močnejše krvavitve, povišane telesne temperature (nad 38 stopinj Celzija) in močnih krčevitih bolečin v dneh po posegu, je potreben takojšen pregled pri ginekologu zaradi možnih zapletov (vnetje, zaostali deli nosečnosti).
Priporočamo kontrolo pri izbranem ginekologu čez 2-3 tedne. Ob močni krvavitvi, povišani telesni temperaturi in močnih krčevitih bolečinah v dneh po posegu, je potreben takojšen pregled pri ginekologu zaradi možnih zapletov (vnetje, zaostali deli nosečnosti).
Nekaj dni odsvetujemo spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov, zaradi povečanega tveganja za infekcije. Priporočamo tuširanje. Naslednja menstruacija ponavadi pride čez 4-5 tednov po posegu. Na kontrolnem pregledu pri osebnem ginekologu čez 2-3 tedne se posvetujte z njim glede kontracepcije in kasnejših nosečnosti.
Primerjava metod in posebnosti
Pri izbiri metode je pomembno upoštevati več dejavnikov. Medikamentozni splav je manj invaziven in omogoča izvedbo v domačem okolju po začetnem obisku klinike, kar lahko nekatere ženske dojemajo kot bolj naravno ali manj stresno. Vendar pa je povezan z daljšim obdobjem krvavitve in bolečin, ki so lahko močnejše. Kirurški splav je hitrejši in zagotavlja takojšen zaključek postopka, vendar zahteva splošno anestezijo in je povezan z majhnim tveganjem za poškodbe med posegom.
V primeru RhD negativne krvne skupine vam priporočamo poseben ukrep, ki je pomemben za ohranjanje reproduktivnega zdravja v prihodnosti.
Če je ženska v preteklosti že rodila s carskim rezom in še namerava zanositi v prihodnosti, je odločitev o metodi prekinitve nosečnosti še toliko bolj pomembna. Čeprav obe metodi v večini primerov ne vplivata na plodnost, je v primeru kirurškega posega majhno tveganje za poškodbe maternice, kar bi lahko imelo posledice pri prihodnjih nosečnostih. Medikamentozni splav je v tem smislu pogosto obravnavan kot manj tvegan za prihodnjo plodnost.
Vprašanje varnosti v smislu nezmožnosti zanositve v prihodnosti je pomembno. Splav sam po sebi, če poteka brez zapletov, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti in ne vpliva na plodnost. Zapleti, kot so vnetje ali poškodbe maternice, lahko v redkih primerih vplivajo na sposobnost zanositve.
Glede bolečin pri medikamentoznem splavu, ki jih nekatere ženske primerjajo s popadki, je pomembno vedeti, da je ta metoda bolj podobna naravnemu spontanemu splavu, kar lahko vpliva na intenzivnost bolečin. Vendar pa je z analgetiki mogoče bolečine ublažiti.
Posebne situacije in pomisleki
V primeru zadržanega splava (ko plod odmre, a se ne izloči samodejno), nepopolnega spontanega splava ali drugih nepravilno potekajočih nosečnosti, se lahko prekinitve opravijo na kirurški ali medikamentozni način.
Pomembno je poudariti, da je umetno prekinitev nosečnosti mogoče opraviti tudi v primeru, ko gre za nepravilnosti v razvoju ploda. Do 10. tedna nosečnosti je razvojne nepravilnosti pri plodu težko zanesljivo ugotoviti. Po 12. tednu nosečnosti pa lahko ginekologi z večjo zanesljivostjo opazijo nepravilnosti, kot je nepravilen razvoj možganov, odsotnost okončin ali nepravilno razvitost srca. V primeru suma na kromosomske nepravilnosti se opravijo genetske analize, ki lahko že med 12. in 14. tednom potrdijo nepravilno sestavo kromosomov. V Sloveniji se večina prekinitev nosečnosti zaradi razvojnih nepravilnosti izvede pred 20. tednom nosečnosti. Če se ugotovi, da je prognoza za plod zares slaba, je po zakonodaji mogoče prekinitev nosečnosti opraviti tudi v kasnejši nosečnosti, kar je vedno težka in travmatična odločitev za starše.
V primeru RhD negativne krvne skupine je priporočljivo prejemanje RhD imunoglobulina, da se preprečijo morebitne težave pri prihodnjih nosečnostih.
V Sloveniji je uporaba kontracepcije zelo dostopna, saj jo večinoma krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Kljub temu se še vedno pojavljajo neželene nosečnosti, pogosto zaradi neuporabe kontracepcije ali uporabe manj zanesljivih metod, kot je prekinjen spolni odnos. Obstaja tudi zmotno prepričanje, da je oralna kontracepcija škodljiva, medtem ko lahko dolgotrajna uporaba celo zmanjša tveganje za nekatere oblike raka.
Statistika kaže, da se število umetnih prekinitev nosečnosti v Sloveniji zmanjšuje, kar je spodbuden trend. V zadnjem desetletju se je število zmanjšalo pri ženskah vseh starosti, še posebej pri mlajših. Kljub temu ostajajo splavi pri ženskah, ki so že rodile, večja težava.
Odločitev in podpora
Odločitev za umetno prekinitev nosečnosti je osebna in globoko intimna. Pomembno je, da imate na voljo dovolj informacij, da se lahko odločite premišljeno. Podpora partnerja, družine ali prijateljev je lahko ključnega pomena v tem čustveno zahtevnem obdobju. Če se soočate s stisko ali dvomi, se pogovorite z zdravstvenim osebjem, ki vam lahko nudi strokovno in čustveno podporo.
Po prekinitvi nosečnosti je pomembno, da se pogovorite z izbranim ginekologom glede zaščite pred nezaželeno nosečnostjo v prihodnosti. Dolgoročna oblika kontracepcije vam lahko pomaga preprečiti podobne situacije v prihodnosti.
Zavedanje o možnostih, tveganjih in postopkih je prvi korak k sprejetju informirane odločitve, ki je najboljša za vas v danih okoliščinah.