V primeru poškodbe ali vnetja pri dojenčku je skrb staršev razumljiva, še posebej, če poseg zahteva anestezijo. Ko pride do situacije, kot je vneta ranica pri dojenčku zaradi trščice, ki se je po nekaj dneh v nogici vnela, se pojavijo vprašanja o nujnosti in varnosti posegov, še posebej, če je potrebna splošna anestezija. V takšnih primerih je ključno, da starši prejmejo natančne in razumljive informacije, ki temeljijo na strokovnih smernicah in klinični praksi.
Zakaj je pri dojenčku potrebna splošna anestezija?
Zdravnik je pojasnil, da lahko zadevo popolnoma odpre in očisti zgolj v splošni anesteziji. Lokalno pri tako majhnem otroku ne delajo, ker lahko otrok trzne in ga zdravnik s skalpelom po nesreči poreže ali pa poškoduje sebe. Lokalna anestezija je pri vnetih ranah prepovedana zbadanje v okolico vnetja lahko širi vnetje. Kratkotrajna anestezija je potrebna zaradi bolečnosti posega, ko kirurg išče tujek in čisti vnetje. Otrok bi trpel čisto nepotrebne bolečine in dejansko ga ni, ki ne bi brcal, migal in tako onemogočal poseg, četudi ga še tako trdno držijo.
V MD Medicini poudarjajo, da je prijazno in predvsem strokovno osebje ključnega pomena. Anesteziologi poskrbijo, da se pacient zares počuti varno. Kirurg poda vse informacije in strokovno opravi svoje delo ter skrbi zanj, dokler ne odide in seveda tudi naprej. Medicinske sestre, fizioterapevtke in ostali skrbijo, da si pacientu prav nič ne manjka, pa čeprav takrat zares nič ne moreš. Strokovnost, prijaznost, domačnost so verjetno vse, kar si kot pacienti želimo in zaslužimo, ko potrebujemo operativni poseg.
Razumevanje splošne anestezije
Splošna anestezija je anestezija, pri kateri pacient spi, ne zaznava dogajanja okrog sebe, prav tako se mu odvzame bolečina. Pacient se ničesar ne spomni. Pacienta uspavamo s pomočjo dajanja zdravil v veno (uspavalo, analgetik in po potrebi mišični relaksant), lahko pa tudi z vdihavanjem mešanice kisika, zraka in hlapnega anestetika preko obrazne maske. Pri obeh načinih pacient v nekaj minutah zaspi, nato pa lahko vzdržujemo anestezijo poljubno dolgo (kolikor traja operacija) z dodajanjem anestetika v žilo preko posebne črpalke ali z dovajanjem hlapnega anestetika preko dihal. Ob globoki nezavesti je po uvodu v anestezijo ohlapen tudi jezik in lahko zapre dihalno pot, zaradi ohlapnosti dihalnih mišic pa pacient preneha dihati. Zato mora anesteziolog pacientu zavarovati dihalno pot z uvedbo plastične cevke (tubusa) v sapnik ali laringealne maske v področje grla in tako začasno nadomestiti pacientovo dihanje z umetnim dihanjem s pomočjo anestezijskega aparata. Tako pacientu dovajamo mešanico zraka in pri inhalacijski anesteziji še hlapnega anestetika. Po končanem posegu se povrnejo refleksi. Tega se običajno pacient ne zaveda, lahko pa je prehodno nekoliko hripav ali čuti rahlo bolečino v grlu.
Splošna anestezija je postopno, reverzibilno zmanjšanje funkcij osrednjega živčevja, ki povzroči najprej izgubo zavesti, nato neobčutljivost za bolečino (analgezija), izgubo spomina na operacijo (amnezija) in na koncu sprostitev mišic. Splošno anestezijo dosežemo z dajanjem enega ali veliko pogosteje s sočasnim dajanjem različnih anestetikov. Glede na način vnosa anestetika v telo delimo splošno anestezijo na vdihavanje, intravenozno in rektalno.
Splošna inhalacijska anestezija
Splošna inhalacijska anestezija je tehnika, pri kateri anestezijo dosežemo in vzdržujemo z anestetiki v plinasti obliki, ki vstopajo v telo skozi pljuča. Najpogosteje se uporablja mešanica anestetičnih plinov (kisik, dušikov oksid, izofluran ali sevofluran), ki vstopa v telo skozi anestezijski aparat s cevnim sistemom, v strogo nadzorovanih pogojih in pod natančnim nadzorom anestezijske ekipe. Neposreden stik anestetičnih plinov in pljuč dosežemo z namestitvijo plastične cevke (endotrahealnega tubusa) v sapnik ali s pomočjo maske, ki jo bolnik drži na obrazu. Da bi dosegli idealne pogoje za operacijo, pogosto poleg anestetičnih plinov dodajamo zdravila, ki povzročajo mišično relaksacijo, in zdravila, ki povzročajo neobčutljivost na bolečino.
Splošna inhalacijska anestezija je najpogosteje uporabljena oblika anestezije. Njene prednosti so: hitro doseganje želene globine anestezije, enostavno vzdrževanje in nadzor ter hitro prebujanje iz anestezije. Slabosti in možni zapleti pa so: blago draženje dihalnih poti, prehodna bolečina v grlu in siljenje na kašelj, poškodbe zob, ustnic in jezika (posledica vstavitve cevke v sapnik), bruhanje in vdihavanje želodčne vsebine, kar ima za posledico hudo pljučnico (pomembno je dosledno upoštevati navodila o neuživanju hrane in tekočine pred anestezijo!), možnost prisotnosti zavesti med operacijo, slabost in bruhanje po anesteziji.
Splošna intravenska anestezija
Splošna intravenska anestezija je tehnika, pri kateri anestezijo dosežemo z injiciranjem anestetika v veno. Prednost te vrste anestezije je preprost in eleganten način aplikacije ter hitro spanje. Najpogosteje se uporablja za uspavanje bolnika pred inhalacijsko anestezijo, da se izognemo morebitnim nevšečnostim pri vdihavanju anestetičnih plinov. Uporablja se redko, predvsem pri majhnih otrocih.
Lokalne anestezije in njihove omejitve
Lokalna anestezija je postopek, s katerim povzročimo neobčutljivost na bolečino v določenem delu telesa, medtem ko je bolnik buden ali rahlo spi. Lokalno anestezijo glede na mesto in način dajanja anestetika delimo na površinsko, infiltracijsko in regionalno.
- Površinska anestezija: Tehnika, pri kateri nanesemo anestetik na površino telesa, ki ga bomo operirali. Anestetik je v obliki kapljic, pršila ali mazila, za njegovo uporabo pa je skoraj vedno odgovoren kirurg. Najpogosteje se uporablja za manjše posege v ustih, nosu ali očesu.
- Infiltracijska anestezija: Tehnika, pri kateri se anestetik nanese na mesto operacije in okoli njega, tako da predel postane neboleč (omrtvičen). Anestetik se aplicira z injekcijo na želeno mesto in v želeno globino, skoraj vedno pa je tudi v pristojnosti kirurga. Uporablja se za manjše kirurške posege, kot so šivanje ran, odstranjevanje manjših kožnih in podkožnih sprememb, operacije manjših dimeljskih kil ipd. V nekaterih primerih, če je treba, lahko skupaj z lokalno anestezijo damo pomirjevalo.
Kot je bilo omenjeno, je lokalna anestezija pri vnetih ranah prepovedana, saj zbadanje v okolico vnetja lahko širi vnetje. Pri otrocih je njena uporaba omejena tudi zaradi dejstva, da otrok med posegom ne miruje, kar poveča tveganje za poškodbe.
Pomisleki glede dolgoročnih posledic anestezije
Starši se pogosto sprašujejo o morebitnih dolgoročnih posledicah splošne anestezije pri dojenčkih, še posebej, če imajo v ožji družini slabe izkušnje s posledicami narkoze, kot so trajno poslabšanje spomina in nespečnost. Te skrbi so razumljive, vendar je pomembno pogledati na sodobno medicinsko prakso in raziskave.
Teoretični modeli nastanka kognitivne motnje po splošni anesteziji vključujejo več dejavnikov, saj ima večina splošnih anestetikov širok razpon delovanja na številne nevrotransmiterske sisteme v osrednjem živčevju. Raziskave na živalih nakazujejo, da so nevroni v fazi celičnega razvoja bolj občutljivi na škodljive učinke splošnih anestetikov v primerjavi z zrelimi nevroni. Raziskave, ki so bile izvedene na otrocih, večinoma temeljijo na retrospektivnih podatkih, rezultati pa nakazujejo, da splošna anestezija najbolj prizadene sposobnosti, ki se funkcionalno v tistem obdobju najintenzivnejše razvijajo (npr. govor med 2. in 4. letom starosti), vendar pa trenutno ni mogoče podati povsem jasnega zaključka glede učinkov na posamezne kognitivne funkcije. Večina ugotovljenih primanjkljajev je subkliničnih, kažejo pa se na širokem področju kognitivnih sposobnosti, pri splošnih intelektualnih sposobnostih pa primanjkljajev niso dokazali. Kognitivne posledice splošne anestezije pri otrocih so lahko raznolike in se prepletajo s samim vzrokom za uporabo splošne anestezije. Klinične smernice svetujejo, da se splošna anestezija pri otrocih uporablja v čim nižjem odmerku in traja čim krajši čas.
Hopkins Kids Talk About Anesthesia
Pediater je odvetnik otroka. Vedno se vpraša: "Ali je to in to za otroka dobro?" ne glede na interese, mnenja, prepričanja drugih. Ta princip je vodilo pri odločanju o vsakem posegu, še posebej pri najmlajših.
Izkušnje drugih staršev in strokovno mnenje
Na forumih in v pogovorih med starši se pogosto pojavljajo vprašanja o izkušnjah s splošno anestezijo pri dojenčkih in malčkih. Ena od mamic je delila svojo izkušnjo: "Moj fantek je imel ORL operacijo s splošno anestezijo pri niti ne 2 letih in je bilo vse v redu." Druga mama je dodala: "Moj je bil na operaciji zaradi vraščenega nohtka že 3x. Prvič že pri enem letu. Vedno je bilo vse ok. Je pa tako res najmanj stresno za otroka, ker tudi sama lokalna full boli."
Še ena mama je povedala: "Moja tamala je imela splošno anestezijo v roku enega leta 3x. Pa ni blo nobenega problema, pa še srčni bolnik je. Stara pa je dve leti in pol. Prvo anestezijo je imela pri enem letu."
Pediater Tanč poudarja: "Anestezija se je v današnjem času že tako razvila, da je tveganje za nevarnosti že zelo majhno. Pod splošno anastezijo operirajo celo že nedonošenčke, pri katerih je tveganje največje, pa še za enkrat (trkam na les!) nisem slišala, da bi bilo s kom kaj narobe zaradi 'spanja'. In tudi na ORL dnevno operirajo več deset otrok v splošni anasteziji, pa je vse vredu. Tako, da ne skrbi. Vsaka narkoza malce omaja ritem našega telesa, ampak le to, še prej pa če je otroško, si hitro opomore."
Anestezija in dojenje
Vprašanje dojenja po posegu v splošni anesteziji je pogosto. Mnenje na forumu dojenje, ki ga podajajo svetovalke dojenja, je povsem strokovno. Na splošno načeloma ne bi smeli prenehati z dojenjem po posegu v splošni anesteziji, razen če izčrpate in zavržete prvo mleko po posegu. Ena od mamic je delila svojo izkušnjo: "Imela sem poseg v splošni anesteziji, ko je bila hči stara 4 tedne. Zavrgla sem prvo mleko po operaciji, potem pa sem dojila naprej. In še vedno dojim (no, samo zvečer), pa ima že 10 mesecev. Vsi so mi takrat svetovali (pediater, kirurg, splošna zdravnica), naj dojenje vendarle ohranim - v bistvu so me zato tudi pod nujno operirali, saj bi sicer dobivala take antibiotike, da pa res ne bi smela dojit. No, toliko, da te morda malo pomirim."
Primer vraščenega nohta in potreba po splošni anesteziji
V primeru vraščenega nohta pri dvoletnem otroku, kot ga je opisala Simona, je strah staršev upravičen. Vendar pa je pomembno vedeti, da medicina napreduje. Simona je na koncu sprejela odločitev za splošno anestezijo in ugotovila: "Vse skupaj ni bilo kaj več kot 15 minut spanja, še največji šok pa je bil ko se je zbudila. Imate kar prav medicina je tako napredovala, da so stranski učinki anestezije res zanemarljivi, čeprav pa komplikacij nikoli ni za izključit."
Poudarila je tudi izkušnjo, da je bil otrok po posegu hitro pripravljen na hrano, čeprav je bilo težko otroku dopovedati, da ne sme piti. "Moram pa moram reč, da so bli ful fer in da smo bili povsod prvi na vrsti. Okrevanje je čisto OK in bolečin očitno ni več, nekaj malega solz je bilo samo na prevezu, saj je rana res grozna (dali so dol nohtek, pa odstranili še malo tkiva). Tako da punce, če je treba anestezijo, je pač treba in še enkrat hvala, da ste me prepričale, če ne bi otrok res fejst trpel."
Zaključek
Odločitev za splošno anestezijo pri dojenčku je vedno skrbno pretehtana odločitev, ki temelji na potrebah otroka in varnosti posega. Sodobna medicina ponuja visoko raven varnosti, medtem ko strokovno osebje in skrbni starši zagotavljajo, da je otrok med celotnim procesom optimalno oskrbovan. Čeprav obstajajo pomisleki glede dolgoročnih posledic, raziskave kažejo, da so tveganja ob skrbnem načrtovanju in izvedbi posegov minimalna, predvsem pa je pomembno, da otrok ne trpi nepotrebnih bolečin.
tags: #splosna #anestezija #pri #dojencku