Slovenija, dežela, ki je kar v treh petinah pokrita z gozdom, ima drevo za sveti simbol življenja. Tradicija sajenja drevesa ob rojstvu otroka se prenaša iz roda v rod, kar poudarja globok pomen dreves v slovenski kulturi. S svojim bogatim gozdnim ekosistemom se Slovenija uvršča na četrto mesto v Evropi po površinskem deležu, poraščenem z gozdovi. To bogastvo narave prispeva k čistejšemu zraku in prijaznejšemu življenjskemu okolju. V želji po ohranjanju te zelene dediščine in spodbujanju prihodnjih generacij k odgovornemu ravnanju z okoljem, Merkur trgovina d.o.o. izvaja družbeno odgovorno akcijo pod sloganom "Tradicija - ob rojstvu zasadimo drevo". Ta pobuda, ki poteka v mesecu septembru, ko so razmere za sajenje dreves najugodnejše, nagovarja starše novorojenčkov, da obeležijo rojstvo otroka s simbolnim dejanjem sajenja drevesa, ki bo raslo in se razvijalo skupaj z njimi.
Pomen drevesa kot simbola življenja in tradicije
V Sloveniji drevo ni le del naravne krajine, temveč nosi globok simbolni pomen, ki se prepleta s kulturo in izročilom. Tradicija sajenja drevesa ob rojstvu otroka je starodavna navada, ki združuje več pomembnih vidikov. Prvič, predstavlja simbolično povezavo med novim življenjem otroka in rastjo drevesa, ki bo raslo skozi desetletja, spremljajoč otrokovo odraščanje. Kot je povedala Kaja Klinar, septembrska mamica, je gesta sajenja drevesa ob rojstvu otroka "zelo simpatična" in omogoča, da "skupaj z njim rasteta oba; čez nekaj let lahko otroku poveš - glej, to drevo je bilo zasajeno ob tvojem rojstvu, poglej, kako raste."
Drugič, to dejanje poudarja zavedanje o pomenu narave in njene trajnosti. V času, ko se zavedamo izzivov podnebnih sprememb in potrebe po odgovornem odnosu do okolja, je sajenje drevesa pomemben prispevek k ohranjanju zelenih površin in čistejšega zraka. Lidija Rakuša, direktorica marketinga Merkur trgovina d.o.o., poudarja, da si v Merkurju "zadali cilj, da to izročilo pomagamo prenašati naprej, na prihodnje generacije. Žal se te že soočajo z dejstvom, da čista narava ni več nekaj samoumevnega in da moramo z okoljem ravnati odgovorneje."
Tretjič, ta tradicija predstavlja povezavo z naravo in njenimi cikli, kar je bilo v preteklosti še toliko bolj poudarjeno. Kot je zapisano, "narod, ki uničuje svoja tla, uničuje tudi sebe. Gozdovi so pljuča naše zemlje, ki prečistijo zrak in dajo ljudem svežo moč." Zato je sajenje drevesa ne le simbolno dejanje, temveč tudi dolgoročna naložba v prihodnost.
Merkurjeva pobuda: "Tradicijo sajenja dreves je vredno ohranjati"
Merkur trgovina d.o.o. se je z družbeno odgovorno akcijo "Tradicija - ob rojstvu zasadimo drevo" aktivno vključila v ohranjanje in spodbujanje te pomembne slovenske navade. Akcija, ki poteka v mesecu septembru, staršem novorojenčkov ponuja brezplačno drevesno sadiko v najbližjem Merkurjevem vrtnem centru. S tem Merkur starše spodbuja k uresničitvi tega lepega običaja in hkrati širi zelene površine v Sloveniji.
Pobuda združuje več ključnih področij, pomembnih za Merkur. Kot podjetje z več kot 120-letno tradicijo na slovenskem trgu, Merkur prepoznava "pomen tradicije ter ohranjanje in spoštovanje starih navad." Hkrati v okviru svojih trajnostnih prizadevanj podpirajo "pogozdovanje, skrb za zeleno okolje in ozaveščanje o pomenu dreves in zelenih rastlin v našem okolju." Kot vodilni trgovec v "Do It Yourself" segmentu, Merkur kupcem ponuja tudi vse potrebno za ureditev vrta in okolice, vključno s kakovostnimi sadikami dreves.
V okviru akcije je na voljo več kot 28 različnih vrst sadik dreves, med katerimi kupci lahko izbirajo. Med njimi so priljubljene vrste, kot so rdečelistni javor, kostanj, navadna breza, močvirski hrast in lipa. Vsako drevo ima svoj edinstven pomen in prispeva k biotski raznovrstnosti. V povprečju eno drevo vsako leto proizvede skoraj 260 kilogramov kisika, kar dodatno poudarja njihov ekološki pomen.
Simbolika izbranih dreves: Lipa in breza
Med ponujenimi sadikami v Merkurjevi akciji izstopata lipa in breza, drevesi z bogato zgodovino in simboliko v slovenski kulturi.
Lipa je že stoletja cenjena kot "drevo ljubezni" in simbol združevanja ter povezanosti. Staroverci so jo pogosto sadili v središče svojih skupnosti, saj so verjeli, da predstavlja pravičnost. Njeni cvetovi imajo številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so priljubljeni za pripravo čajev, med čebelarji pa je lipa izjemno cenjena zaradi medu, ki ga čebelarji imenujejo "damski med". Zaradi svoje velike krošnje je lipa pogosto zasajena na trgih, v parkih in večjih vrtovih, kjer nudi senco in lepoto.
Breza je poznana kot pionirska vrsta, ki se samodejno zasadi na posekah in pogoriščih ter je primerna za pogozdovanje izčrpanih ali poškodovanih območij. V njenih popkih, listih in lubju se skrivajo zdravilne učinkovine, ki se uporabljajo za zdravljenje različnih bolezni, deluje pa tudi odvajalno. Breza ima velik mitološki pomen pri severnoevropskih in azijskih narodih; na Finskem je nacionalno drevo, v Rusiji pa simbolizira pomlad in dekleta. Kelti so verjeli, da odvrača zlo in čarovnijo. Breza je zaščitni simbol življenja in smrti, povezana pa je tudi z Luno in Soncem.
Občinske pobude za sajenje dreves ob rojstvu
Merkurjeva pobuda ni edina, ki spodbuja sajenje dreves ob rojstvu otroka. Vse več slovenskih občin se pridružuje tej trajnostni praksi, ki krepi povezavo med lokalno skupnostjo, naravo in novim življenjem.
Občina Lendava že drugo leto zapored obeležuje Dan sajenja medovitih rastlin s posebnim dogodkom, kjer županja Janez Magyar najmlajšim občanom, rojenim v letu 2024, simbolično podari medovito drevo in ploščice z njihovimi imeni. Ta pobuda je opisana kot "izjemna priložnost, da skupaj nadaljujemo s tradicijo, ki smo jo začeli lani. Saditev medovitih dreves za vsakega novorojenčka ni le simbolično dejanje, temveč dolgoročna naložba v prihodnost." V sodelovanju s Čebelarskim društvom Lendava, ki si prizadeva za izboljšanje pogojev za čebele in druge opraševalce, je v občini Lendava v letu 2024 rojenih 68 otrok. Ob tej priložnosti so izpostavili, da bodo trinajstim družinam novorojencev medovita drevesa polepšala dom, ploščice z imeni 30 otrok pa bodo krasile drevesa v novem drevoredu ob pešpoti med Ledavo in Črncem.
Občina Bled je prav tako pristopila k tej tradiciji, saj staršem novorojenčkov podarja sadno drevo. V sodelovanju s strokovnjakom s področja hortikulture dr. Janom Bizjakom so izbrali jablano, ki simbolizira ljubezen, zdravje in življenjsko moč. Staršem so bili podarjeni carjeviči, krivopeclji in druge odporne sorte jablan, ki bodo družine razveseljevale z okusnimi plodovi več desetletij. Tistim družinam, ki nimajo možnosti posaditi drevesa na svojem vrtu, so na voljo možnosti sajenja v občinskem visokodebelnem travniškem sadovnjaku.
Številne druge občine, kot so Žirovnica, Medvode, Škocjan in Šmartno ob Paki, so se prav tako pridružile pobudi Čebelarske zveze Slovenije, ki županom in županjam slovenskih občin že več let zapored pošilja pozive k podaritvi drevesa ob rojstvu novega občana. Zveza si prizadeva, da bi se slovenska krajina zasajala z avtohtonimi rastlinami, predvsem medovitimi, ki so prilagojene na naše klimatske razmere. Kot so pojasnili, vsaka občina lahko izbere drevo, ki je v njenem okolju naravno zastopano, kot so javorji, lipe, pravi kostanji, divje češnje, hrasti, smreke ali jelke. Stroški nakupa sadik teh dreves so nizki, saj znašajo povprečno dva do tri evre, sporočilna vrednost pa je neprecenljiva.
Staroslovanske in keltske korenine tradicije
Tradicija sajenja dreves ob rojstvu otroka ima globoke korenine v staroslovanskih in keltskih verovanjih. Ti narodi so drevesa častili kot svete simbole, povezane z bogovi, naravnimi silami in življenjskimi cikli.
Pri Baltskih Slovanih je obstajala navada sajenja drevesa ob rojstvu otroka. Vrhovni bog (po nekaterih virih Svarog) je ustvaril prvega moškega iz hrasta in žensko iz lipe. Njegova žena Lada (ali Vida ali Božena) je ženskemu drevesu vdahnila življenje, Svarog pa hrastu. Baltska ljudstva poznajo bogove, kot so Perkunas (Perun), zemeljska mati Žemyna in Laima, ki je pletilka niti usode ter zaščitnica žensk in porodnic. Laima se je pogosto pojavljala v obliki lipe, njenega drevesa. V Litvi in Latviji so ženske rojevale v savnah in pred porodom obredno umivale, po rojstvu pa so Laimi nosile darove.
V keltski tradiciji so drevesa predstavljala skrivnostno prisotnost bogov in utelešenje človeških značajev. Keltski horoskop je bil razdeljen na 21 dreves, vsako s specifičnimi lastnostmi, ki so bile povezane z določenim tipom človeka. Verjeli so, da se lastnosti otroka oblikujejo glede na mesec njegovega rojstva v "drevesnem koledarju". Zanimivo je, da keltsko drevo astrologijo še danes predstavlja zanimiv vpogled v povezavo med drevesi in človeško naravo.
Širši pomen drevesa v življenju in naravi
Poleg simbolike ob rojstvu imajo drevesa širši pomen v življenju posameznika in narave. Projekt "Drevo za življenje", ki ga izvaja Slovensko društvo Hospic, nagovarja k sajenju dreves v spomin na pokojne osebe. To dejanje predstavlja "darilo prihodnosti", kjer drevo postane "živ spomin, ki raste, diha in žari". S tem projektom se ne le počasti spomin na ljubljene, temveč se hkrati prispeva k ohranjanju narave.
Drevesa nas učijo o povezanosti, skrbi drug za drugega in moči medgeneracijske podpore. Stara drevesa ščitijo mlada, jih hranijo in učijo, kar odraža modrost naravnega ritma. "Narava, naša učiteljica," nas opominja, da potrebujemo več zaupanja, sodelovanja in občutljivosti. Vsako posajeno drevo je ekološki pomen, saj vrača zemlji kisik, senco in življenje, obenem pa zmanjšuje količino odpadkov, ki bi jih sicer ustvarili z uporabo plastike, sveč in drugih materialov.
Drevo kot darilo in trajen spomin
Izbira drevesa kot darila ob rojstvu ali kot spominskega simbola predstavlja trajno in pomenljivo gesto. V Merkurjevih centrih je na voljo široka izbira sadik, ki omogočajo posameznikom, da izberejo drevo, ki najbolje ustreza njihovim željam in okolju. V primeru projekta "Drevo za življenje" lahko izbirate med jelšo, hrastom ali ostrolistnim javorom, vsako s svojo simbolno močjo.
Obdarovanje z drevesom je lahko primerno darilo tudi ob drugih prelomnih življenjskih dogodkih, kot so zaključek šolanja, vstop v polnoletnost ali birma. Drevo, ki raste in se razvija, simbolizira rast, napredek in trajne vrednote. V svetu, ki je vse bolj usmerjen k trajnosti in odgovornemu odnosu do okolja, predstavlja sajenje drevesa pomemben korak k bolj zeleni prihodnosti in bolj smiselnemu povezovanju z naravo.