Spontani splav, žalostna izguba nosečnosti pred dopolnjenim 20. tednom, je izkušnja, ki prizadene od 10 do 20 odstotkov vseh znanih nosečnosti. Dejansko število je verjetno še višje, saj se številni splavi zgodijo tako zgodaj, da ženska sploh ne zazna, da je noseča. Kljub temu, da je spontani splav razmeroma pogosta izkušnja, to dejstvo ne zmanjša bolečine in žalosti, ki jo ženske ob tem doživljajo. Večina spontanih splavov se zgodi, ker se plod ne razvija pravilno.
Različne oblike in simptomi spontanega splava
Zdravniki lahko diagnosticirajo več vrst spontanih splavov. Zgrešeni splav nastopi, ko nosečnost preneha, vendar telo tega ne zazna takoj. Ultrazvok potrdi, da plod nima srčnega utripa, čeprav ni nujno prisotnih simptomov. Pri popolnem splavu je nosečnost zaključena in maternica se je že izpraznila. Ženska doživi krvavitev in izloči fetalno tkivo, kar lahko zdravnik potrdi z ultrazvokom. Ponavljajoči se spontani splav je definiran kot trije zaporedni spontani splavi in prizadene približno odstotek žensk. V primeru grozečega splava maternični vrat ostaja zaprt, vendar se pojavijo krvavitve in medenični krči. Pogosto nosečnost nadaljuje pot brez nadaljnjih težav, le da je ženska pod skrbnejšim nadzorom. Če pa se maternični vrat začne odpirati (širiti), ob krvavitvah in krčih, ter morda uhajanju plodovnice, govorimo o neizogibnem splavu, kjer je popoln splav zelo verjeten.
Večina spontanih splavov se zgodi pred 12. tednom nosečnosti. Simptomi, ki lahko nakazujejo spontani splav, vključujejo:
- Krvavitev, ki se lahko začne kot rahel izcedek in napreduje do močne krvavitve, s prisotnostjo sivkastega tkiva ali krvnih strdkov.
- Krče in bolečine v trebuhu, ki so pogosto močnejše od menstrualnih bolečin.
- Bolečine v križu, ki variirajo od blagih do hudih.
- Zmanjšanje ali izginotje zgodnjih znakov nosečnosti.
Če opazite katerega od teh simptomov, je nujno, da se nemudoma obrnete na svojega ginekologa. Večina žensk, ki doživi krvavitve v prvem trimesečju, lahko kljub temu uspešno donosi.
Vzroki za spontani splav
Približno 50 odstotkov vseh spontanih splavov v prvem trimesečju je posledica kromosomskih nepravilnosti. Kromosomi nosijo naše gene, ki določajo naše telesne lastnosti. Med oploditvijo se združita dva niza kromosomov. Če ima jajčece ali semenčica nenormalno število kromosomov, to vodi do nenormalnega števila kromosomov v zarodku, kar lahko povzroči splav. Te težave se večinoma pojavijo po naključju med delitvijo celic med rastjo zarodka.
Drugi dejavniki, ki lahko prispevajo k spontanemu splavu, vključujejo:
- Okužbe
- Hormonska neravnovesja
- Nepravilna vgnezditev oplojenega jajčeca
- Starost (tveganje se povečuje po 35. letu starosti)
- Anatomsko nepravilnosti maternice
- Dejavniki življenjskega sloga, kot so kajenje, uživanje alkohola ali drog
- Motnje imunskega sistema
- Huda ledvična bolezen
- Bolezni ščitnice
- Izpostavljenost sevanju
- Huda podhranjenost
Pomembno je poudariti, da stres, vadba ali spolna aktivnost nimajo znanstveno dokazanega vzročnega vpliva na spontani splav. Ne glede na situacijo, se ne krivite za spontani splav, saj večina teh dogodkov ni povezanih z vašimi dejanji.
Dejavniki tveganja in pogostost spontanih splavov
Določeni dejavniki povečajo verjetnost za spontani splav. Starost je eden izmed njih; tveganje v 20. letih znaša 12-15 %, medtem ko pri 40. letih naraste na približno 25 %, predvsem zaradi povečanih kromosomskih nepravilnosti. Prejšnja zgodovina spontanih splavov prav tako poveča tveganje; če ste že imeli enega, je verjetnost za ponovnega približno 25 %. Določena zdravstvena stanja, kot so neurejena sladkorna bolezen, okužbe ali težave z maternico ali materničnim vratom, lahko prav tako povečajo tveganje.
Kot že omenjeno, se med 10 in 20 odstotkov vseh znanih nosečnosti konča s spontanim splavom, pri čemer se večina (80 %) zgodi v prvih treh mesecih. Manj kot pet odstotkov se jih zgodi po 20. tednu. Če upoštevamo zgodnje splave, ki se zgodijo kmalu po oploditvi (t.i. kemične nosečnosti), je dejansko število še višje.
Kaj NE povzroči spontanega splava?
Pomembno je razbliniti nekatere napačne predstave. Rutinske dejavnosti, kot so vadba (tudi visoko intenzivna), spolni odnosi in delo (če ni izpostavljeno škodljivim snovem ali sevanju), ne povzročajo spontanega splava.
Zapleti in preprečevanje spontanega splava
Čeprav so krvavitve in blago nelagodje pogosti po spontanem splavu, lahko v redkih primerih pride do okužbe maternice (septični splav). Znaki te okužbe vključujejo vročino, mrzlico, občutljivost spodnjega dela trebuha in neprijeten vonj iz nožnice.
Pogosto spontanega splava ne moremo preprečiti, saj so vzroki pogosto genetski. Vendar pa lahko s skrbjo zase in za svoje telo zmanjšamo določena tveganja:
- Redno obiskujte predporočne preglede.
- Izogibajte se znanim dejavnikom tveganja, kot so kajenje, alkohol in droge.
- Če imate kronično bolezen, jo skrbno obvladujte v sodelovanju z zdravnikom.
Ribnik in spomladanska opravila
Ponovna nosečnost po spontanem splavu
Novica, da večina žensk (87 %) po spontanem splavu uspešno donosi v naslednji nosečnosti, je lahko tolažilna. Spontani splav sam po sebi ne pomeni nujno težav s plodnostjo.
Kar zadeva čas do ponovne zanositve, obstajajo različna mnenja. Nekateri viri navajajo, da lahko večina žensk ponovno zanosi že po prvem "normalnem" menstrualnem ciklu. Najnovejše raziskave, vključno s tisto, objavljeno v reviji Obstetrics & Gynecology, kažejo, da zanositev v prvih treh mesecih po zgodnjem spontanem splavu dejansko lahko poveča možnosti za uspešno nosečnost. Študije so pokazale, da ženske, ki ponovno zanosijo v tem obdobju, pogosteje zanosijo hitreje in imajo večje možnosti za rojstvo živega otroka v primerjavi s tistimi, ki odlašajo dlje. Hkrati raziskave ne kažejo na večje tveganje za zaplete v nosečnosti, če zanositev nastopi prej kot v treh mesecih.
Kljub tem fizičnim dokazom, je pomembno priznati, da je čustvena priprava ključna. Mnogi pari potrebujejo čas za okrevanje po izgubi. Na voljo sta svetovanje in podporne skupine, ki lahko pomagajo pri soočanju s to težko izkušnjo. Vprašajte svojega ginekologa za več informacij.
V primeru treh zaporednih spontanih splavov je priporočljivo posvetovanje z ginekologom za dodatne preiskave in ugotavljanje vzroka. Izguba nosečnosti je lahko izjemno zahtevna čustvena preizkušnja, zato si vzemite čas za žalovanje, pogovorite se s partnerjem, prijatelji in družino.
Če ste imeli spontani splav in ste imeli kirurški poseg (abrazijo), se načeloma priporoča počakati vsaj en menstrualni cikel, da se maternična sluznica obnovi. Odlog je lahko odvisen tudi od trajanja nosečnosti, ko je prišlo do prekinitve.
V primeru težav z rjavimi izcedki pred menstruacijo in kratkimi cikli, je lahko ključen progesteron. Če ste prenehali z jemanjem progesterona ob splavu, se posvetujte z zdravnikom o ponovnem jemanju, pogosto se priporoča začetek po približno treh tednih od splava, z namenom nadomestitve hormona, ki je ključen za vzdrževanje nosečnosti.
Če ste po spontanem splavu ponovno zanosili še pred naslednjo menstruacijo, to ni nujno problematično, čeprav se lahko nekoliko poveča tveganje za okužbo. Večina takih nosečnosti je uspešnih. V primeru, da se maternica po splavu ne očisti popolnoma, to lahko vidi ginekolog na ultrazvočnem pregledu.
Spomnite se, da je vsaka izkušnja edinstvena. Zaupajte svojemu telesu in svoji intuiciji ter se posvetujte s svojim zdravnikom, ko se boste počutili pripravljene na nov poskus zanositve.