Mlada koža se po videzu in funkcijah razlikuje od kože odraslih. Dojenčkova koža je tanjša in bolj občutljiva kot koža odraslih. Koža dojenčkov ima enako število plasti kot koža odraslih, vendar je posamezna plast občutno tanjša. Najbolj zunanja plast povrhnjice (poroženela plast) je veliko tanjša, celice pa niso tako tesno skupaj kot v odrasli koži. Občutljivost za UV-svetlobo še dodatno poveča šibka pigmentacija v koži dojenčkov. Dojenčki imajo občutljivo kožo, in mnogi malčki bodo občasno deležni splošnega draženja. Čeprav ima enako strukturo kot koža odraslih, je otrokova koža bolj občutljiva na zunanje agresorje kot so kemikalije in onesnaženje. Vročina, onesnaženost, trenje oblačil ob kožo lahko pri dojenčkih povzročijo srbeče draženje. Za perilo izberite hipoalergeni detergent za pranje, ki je varen za dojenčke. Otroško kožo je treba očistiti in hidrirati vsak dan. Dojenčkova koža potrebuje zelo nežne in minimalistične formulacije.
Posebnosti otroške kože in njena občutljivost
Verjetno je glavni razlog, da je koža dojenčkov in otrok enaka kot pri odraslih, vendar je tanjša. To pomeni, da je takšna koža nagnjena k večji izgubi vode, zunanji vplivi pa imajo večje posledice. V primerjavi z odraslimi se koža otrok obnavlja hitreje, vendar je manj odporna na bakterije. Kožna pregrada je prav tako še vedno ogrožena, kar je najbolje vidno pri transepidermalni izgubi vode (TEWL). Zakaj opisujemo vse to? Pogostost te bolezni se je v nekaj več kot 50 letih povečala za 2,5-krat. Hkrati je opaziti, da je AD tudi težje ozdraviti. Pojavi se pri več kot polovici otrok v prvem letu življenja, nato pa pri mnogih izgine. Do sedmega leta starosti jo ima le še četrtina, nato pa pri skoraj 90 % izgine v najstniških letih.
Pri dojenčkih do 3. meseca starosti se atopijski dermatitis pojavi le redko. Simptomi se običajno pojavijo, ko se dojenček ne doji več: nenadoma se pojavi izpuščaj, zaradi katerega se koža vname in postane srbeča. Med izbruhom se lahko na vneti koži pojavi izcedek. Pri dojenčkih se atopijski dermatitis značilno pojavi na obrazu, zlasti na licih, lasišču, kolenih in komolcih. Zelo redko se atopijska koža pri dojenčkih pojavi na predelu plenic. Če se bolezen pri otrocih razvije pozneje (med drugim letom in puberteto), se običajno najprej pojavi izpuščaj na telesu, ki je suh in ima srbeče, luskave predele. Koža lahko postane neenakomerna, odebeljena in usnjata. Ker so simptomi pogosto prisotni več kot 3 mesece (medicinska definicija za kronično bolezen), se lahko koža na vnetih predelih odebeli.
Atopijski dermatitis: Kronična nadloga otroštva
Atopijski dermatitis, znan tudi kot atopijski ekcem, je ena od najpogostejših kožnih bolezni v otroštvu in prizadene od 10 do 20 % otrok po vsem svetu. To nenalezljivo, a obremenjujoče in včasih boleče stanje značilno poteka v dveh fazah. Atopijski dermatitis naj bi bil deden. Znano je, da so atopijski dermatitis, seneni nahod in astma povezani, in dokazano je, da je otrok bolj nagnjen k atopijskemu dermatitisu, če eden ali oba starša trpita zaradi ene ali vseh naštetih bolezni.
Ko se bolezen pojavi, obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na poslabšanje simptomov ali pojav izbruha. Pacientom primanjkuje pomembnih lipidov in naravnih vlažilnih faktorjev (NMF, kot so aminokisline in urea). Rezultat je oslabljena funkcija bariere kože, poveča se izguba vlage in koža je bolj nagnjena k suhosti. Oslabljena funkcija bariere pomeni, da škodljive snovi, kot so alergeni in dražljive snovi, lažje prodrejo v kožo, kjer hitreje pride do okužbe. Težave se pogosto pojavijo, ko otrok praska srbečo kožo in oslabi že tako krhko bariero kože. Bakterije Staphylococcus aureus se razmnožijo in okužijo kožo. Okužba povzroči vnetje, posledica je srbečica, ki dodatno poslabša stanje: pride do začaranega kroga atopijske kože.
Atopijski ekcem ali atopijski dermatitis je kronično, ponavljajoče se vnetje zgornje plasti kože, ki ga spremlja srbenje. V zadnjih desetletjih je vedno pogostejši, v zahodnem svetu prizadene približno 15 % otrok. Bolezen običajno izbruhne do 5. leta starosti, v odrasli dobi se pogosto pojavlja v blažjih oblikah ali celo povsem izzveni. Ekcem se najpogosteje pojavi med 2. in 5. mesecem starosti, v prvih dveh letih življenja so prizadeta predvsem lica, čelo in lasišče. Koža je rdeča, vlažna, pojavijo se majhne hrapave bunčice. Žarišča močno srbijo, posledica praskanja so okužbe in vlažna vnetja, obložena s krastami. Kasneje v otroštvu se kožne spremembe pojavijo največkrat na udih, predvsem v pregibih velikih sklepov ter po vratu. Vnetje ni več tako izrazito, prevladujejo suha, srbeča žarišča, koža je lahko zadebeljena z grobimi kožnimi gubami. Večina bolnikov ima vse življenje suho in občutljivo kožo.
Ko dojenčke in malčke muči ekcem, to ni boleče in nadležno le zanje, ampak je tudi stresno in težavno za starše. Težko je gledati otroka, kako trpi, saj srbenje in neugodje poslabšata njihovo splošno razpoloženje in zmotita urnik spanja. Na srečo so tu ukrepi, ki bodo otroku prinesli olajšanje.
Simptomi ekcema pri dojenčkih in malčkih
Ekcem se običajno pojavi kot rdeč, srbeč izpuščaj, ki lahko privede do suhe, luskaste in celo razpokane kože. Pri dojenčkih se ekcem najpogosteje začne na čelu,
Zakaj tudi moj otrok? Vzroki za atopijski dermatitis
Atopijski dermatitis je nenalezljiva bolezen, ki je posledica medsebojnega vpliva več dejavnikov, predvsem dednosti in okolja. Tako je bolezen pogostejša v razvitem svetu, predvsem v mestih. Tudi otroci priseljencev iz nerazvitih držav so v razvitem svetu pogosteje razvili atopijski dermatitis kot njihovi vrstniki v matični državi. Večji delež obolelih otrok je iz majhnih, premožnejših družin. Po drugi strani se pogosteje pojavlja pri osebah, kjer so v družini druge atopijske bolezni: astma, alergijski nahod ali alergijsko vnetje oči.
Nenazadnje, ne pozabite rezati in piliti nohtov, da jim preprečite, da bi si poškodovali kožo. Pomembno je, da z dojenčkovo nežno kožo ravnate skrajno previdno.
Plenični dermatitis: Pogosta nevšečnost
Plenični dermatitis, ali plenični izpuščaj, je nenalezljivo vnetje kože v predelu, ki ga pokriva plenica. Dojenčkova koža je občutljiva, zato jo je treba skrbno varovati pred zunanjimi vplivi. Najbolj obremenjen je predel pod pleničko in prav hitro se zgodi, da koža na tem mestu pordi in se vname.
Zakaj nastane in kako ga prepoznamo?
Kadar pod plenicami koža ne »diha« dovolj, se prične nabirati vlaga, ki zmehča tanko poroženelo plast kože. Mokra koža je bolj dovzetna za fizične, kemične in encimske procese. Urin in blato delujeta dražeče, prav tako ostanki čistil. Vsi ti dejavniki povzročijo, da koža pod pleničko postane rdeča, vneta in srbeča. Pri milejši obliki pleničnega dermatitisa so spremembe manj izrazite, dojenček joka le ob previjanju in čiščenju, razdražena koža je občutljiva na dotik. Pri resnejši obliki je koža močno pordela, pojavijo se bunčice in mehurčki. Poškodovana koža je bolj dovzetna za okužbe, pogosto lahko izoliramo kvasovko Candido albicans. Ta glivica je tudi sicer prisotna na koži, vendar ni povsem jasno, ali je njeno povečano koncentracijo na prizadeti koži povzročil dermatitis ali je Candida prispevala k nastanku dermatitisa.
Danes se je tehnologija že toliko razvila, da so nadgradili tudi zasnovo, sestavo in delovanje plenic, kar je seveda ključnega pomena pri zmanjševanju pleničnega izpuščaja.
Periorificial Dermatitis: Causes, Treatments & How to Get Rid of It Fast | Dermatologist Explains
Preventiva in zdravljenje pleničnega dermatitisa
Najbolje je preprečiti nastanek s pravilno in dosledno nego kože. Tako malčka obvarujemo pred praviloma nenevarno, a neprijetno situacijo. Ko se dojenček pokaka ali polula, ritko in spolovilo nežno očistimo le z mlačno vodo, saj lahko mila povzročijo preobčutljivost. Ostanke mazil in umazanijo lahko odstranimo z blagimi olji ali oljnimi robčki. Vedno pustimo malčka nekaj časa brez plenice, da se koža popolnoma osuši, šele potem mu ohlapno in dovolj zračno namestimo novo. Bombažne plenice morajo biti dobro oprane, brez ostankov pralnih sredstev. Sicer naj bo dojenček, kadar je le mogoče, nekaj časa brez plenice.
Na čisto in suho kožo nanesemo pripravek za nego kože pod plenico. Najpogostejše učinkovine mazil so dekspantenol, ki kožo pomiri in obnavlja, smukec (talcum), ki nase veže vlago in preprečuje drgnjenje, cinkov oksid, ki deluje protivnetno in suši kožo, bizmutov subgalat, ki deluje blago antiseptično, izvleček kamilice s protivnetnim delovanjem ter ribje olje (oleum jecoris), ki pospešuje celjenje. Priporoča se tudi poparek iz hrastovega lubja za umivanje predela pod pleničko. Deluje protivnetno in zmanjša transpiracijo kože.
V primeru hujše oblike pleničnega izpuščaja, gnojenja, mehurčkov ali razjed, je priporočljivo obiskati zdravnika, ki bo prepoznal morebitno sekundarno infekcijo in svetoval, kako najbolje negovati prizadeto kožo. Po potrebi bo predpisal protiglivična ali protivnetna mazila.
Zimski dermatitis: Skrb za kožo v hladnejših mesecih
Zimski dermatitis prizadene otroke in odrasle s suho in občutljivo kožo v zimskih mesecih, ko je v ogrevanih prostorih zrak izredno suh. Posebno so k izsušeni koži nagnjeni atopiki. Po izteznih delih okončin, pri otrocih dostikrat tudi na licih, se pojavijo blago pordela in luščeča žarišča z razpokano kožo. Srbenje je blago, spremembe lahko pečejo.
Kožo zaščitimo z ustreznimi negovalnimi mazili, ki jih nanesemo vsaj enkrat dnevno ter obvezno po tuširanju. Izbirajmo mazila z višjim odstotkom maščob, ki okrepijo zaščitno vlogo kože in preprečujejo izgubljanje vlage, ter z dodatki naravnih vlažilcev, kot npr. urea, ki zadržujejo vodo v povrhnjici. Kombinacija mraza, vetra, sonca in suhih ogrevanih prostorov predstavlja stres za našo kožo. Z ustrezno nego in zaščito bomo mi in naši otroci lahko brezskrbno uživali v zimskih radostih.
Zaščita pred soncem: Ključna za mlado kožo
Za dojenčke in otroke je bistvenega pomena hitra in učinkovita zaščita pred soncem. Mlada koža je tanka, njena funkcija bariere pa še ni povsem razvita, zato je posebej občutljiva za škodljive UV-žarke. To občutljivost še dodatno poveča nizka raven pigmentacije v koži dojenčkov. Otroci naj se izogibajo soncu med 10. in 16. uro. Prekomerna izpostavljenost UV-sevanju in sončne opekline v otroštvu lahko povzročijo dolgoročne zdravstvene težave, vključno z melanomom in drugimi oblikami kožnega raka. Na soncu naj otroci nosijo zaščitna oblačila in naj bodo namazani z ustreznim izdelkom za zaščito pred soncem, ki ima visok zaščitni faktor (ZF).
Za zaščito proti soncu je ANTHELIOS Dermo-Pediatrics SPF 50+ Baby Lotion losjon za dojenčke nežen, koža ga dobro prenaša in učinkovit, ponuja zelo visoko zaščito pred UVA, UVB in dolgimi UVA žarki - tudi v primeru posredne izpostavljenosti. Če se otrokova koža razdraži, območje poškropite z LRP termalno vodo za občutljivo kožo. Zahvaljujoč naravnim lastnostim takoj neguje draženje kože.
Vsakodnevna nega: Ključ do zdrave kože
Ko je bolezen v akutni fazi, starši in otroci praviloma zelo skrbno negujejo kožo, ko pa se stanje umiri, njihova volja popusti. Pri atopijskem dermatitisu pa je ključna prav redna in vsakodnevna nega v obliki oljnih kopeli ter negovalnih mazil. Tako se vzpostavi kožna pregrada, zmanjša število infekcij in ublaži srbečica. Negovalna mazila lahko vsebujejo dodatke, kot so urea, ki nase veže vlago (ni primerna za uporabo na ranjeni koži), rastlinska olja, izvleček kamilic ali srebrov prah, ki deluje antiseptično in protivnetno. Negovalno mazilo nanesemo vsaj enkrat dnevno, obvezno tudi po tuširanju, ko je koža še vlažna.
Pri čiščenju kože velja posebno pozornost nameniti ohranjanje zdrave kožne bariere. Ker mila običajno kožo izsušijo, je pomembno, da uporabljate nežen gel za prhanje, ki kožo hrani in vlaži. Hemptouch Nežna krema za prhanje kožo čisti s pomočjo nežne rastlinske osnove brez sulfatov, ki bi lahko občutljivo kožo še dodatno izsušili in dražili. Vsebuje konopljino olje in olje grozdnih pešk, ki kožo oskrbita z lipidi, potrebnimi za obnovo kožne bariere ter mehčanje in vlaženje kože.
Pri negi atopijske kože je izjemnega pomena premišljena in ciljna nega kože, saj le ta lahko močno vpliva na stanje in izrazitost simptomov dermatitisa. V ta namen priporočamo Nežno mazilo za otroke - bogato hranljivo, obnavljalno in zaščitno mazilo, ki pomirja in neguje občutljivo kožo otrok ter ščiti pred nenadno izsušitvijo.
LIPIKAR Baume AP+ takoj in trajno pomiri atopično kožo, nagnjeno k ekcemom, in sprosti vnetja močne suhosti.
Ključni nasveti za nego dojenčkove kože
- Nežno vlaženje: Redno vlaženje z izdelki, ki so bili preizkušeni na občutljivi koži in jih le-ta dokazano dobro prenaša, bo pomagalo ohraniti mlado kožo navlaženo in zdravo. Negovalne izdelke je treba uporabiti tudi za ciljno odpravljanje specifičnih težav in stanj kože.
- Omejite trajanje kopanja: Vroča voda in dolge kopeli odstranijo lipide iz kože. Priporočajo kratko kopanje v mlačni vodi in nežno sušenje brez drgnjenja.
- Izogibajte se dražilcem: Pazite na sestavo kozmetičnih izdelkov, detergentov in mehčalcev. Izogibajte se dišavam, barvilom in agresivnim kemikalijam.
- Zaščita pred soncem: Uporabljajte izdelke z visokim zaščitnim faktorjem in se izogibajte soncu med 10. in 16. uro.
- Prepoznavanje zgodnjih znakov: Bodite pozorni na suhost, pordelost ali luščenje kože. Zgodnje prepoznavanje in pravilna nega lahko preprečita napredovanje v kronična stanja.
- Pravilna nega pod pleničko: Redno menjavanje plenic, nežno čiščenje z mlačno vodo in uporaba zaščitnih mazil so ključni za preprečevanje pleničnega dermatitisa.
Že več kot 100 let se posvečamo raziskavam in inovacijam na področju znanosti o koži. Tako starši kot otroci bi se izognili marsikateri neprijetnosti, če bi se naučili hitro prepoznavati bolezni in težave malčkov ter se nanje ustrezno in pravočasno odzvati.