V sodobni družbi se vloga spolov v družini vztrajno spreminja, pri čemer postaja očetovstvo vse bolj opredeljeno z aktivnim sodelovanjem pri negi in vzgoji otrok. Eden od ključnih elementov te transformacije je očetovski oziroma porodniški dopust, ki omogoča očetom, da prevzamejo vlogo skrbnika za novorojenčka, ki je bila tradicionalno prepuščena materam. Ta premik v družbenih normah in zakonodaji odpira številna vprašanja o vplivu na družino, posameznike ter širše ekonomske in socialne posledice.
Razvoj pravic očetov do starševskega varstva
Zgodovina porodniškega dopusta v Sloveniji sega v pozna štirideseta leta prejšnjega stoletja, ko je ta trajal 84 dni. Skozi desetletja so se pravice postopoma širile: v petdesetih letih je bil podaljšan na 105 dni, v šestdesetih na 135 dni, v osemdesetih letih pa je bil sprejet šestmesečni porodniški dopust. Ključen premik se je zgodil, ko je bila zakonsko sprejeta možnost delitve porodniškega dopusta med starše. Leta 1986 je porodniški dopust dosegel dolžino enega leta z 100-odstotnim nadomestilom plače. V obdobju prehoda v nov politični in ekonomski sistem sta Zakon o starševstvu in družinskih prejemnikih ter Zakon o delovnih razmerjih še dodatno spodbujala enakopravnejše sodelovanje obeh staršev pri skrbi za otroke. Leta 2003 so očetje v Sloveniji poleg že uveljavljenega enoletnega starševskega dopusta pridobili pravico do dodatnih 15 dni očetovskega dopusta, ki jih lahko koristijo v času 105 dni materinskega dopusta.
Trenutno v Sloveniji pravica do porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka traja 365 dni oziroma eno leto. Materinski dopust, ki traja 105 dni, je namenjen pripravi na porod (28 dni pred porodom), negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja. V tem času mama prejema 100-odstotno nadomestilo plače. Očetovski dopust je namenjen izključno očetom. Za prvih 15 dni očetovskega dopusta država zagotavlja očetovsko nadomestilo, za ostalih 55 dni pa plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
Debata o vlogah in odgovornostih
Prispevki uporabnikov na forumih razkrivajo različna stališča do očetov na porodniškem dopustu. Nekateri izražajo pohvale in poudarjajo odgovornost ter ljubezen očeta, ki je pripravljen prevzeti tradicionalno žensko vlogo pri negi otroka. Petra5 na primer piše: "Malo je namreč očetov, ki so pripravljeni in hkrati dovolj odgovorni, da prevzamejo delo, ki so ga skozi stoletja opravljale ženske - menjanje plenic, hranjenje, itd." Snow flake se strinja in dodaja: "To pokaže pravega očeta, ki ima res rad svoje otroke in partnerko in se zaveda obveznosti. Res pohvalno!"
Po drugi strani pa nekateri izražajo dvom ali celo odklanjanje takšne ureditve. Bela meni: "Meni se zdi da je to fuul odvisno od ženske. Jaz osebno mislim, da ne bi mogla pustiti dojenčka fantu oz. možu. Že tako otrok prehitro zraste, pa tudi v tem so moški čisto različni od žensk. Zdi se mi da otrok potrebuje materino toplino." Izpostavlja tudi vprašanje dojenja in čustvene povezanosti: "Jaz tko razmišljam, pa tud, ja a ga bo on dojil. Je pa res, da je fotru marsikdaj vseen za kakšno stvar: 'ma nej se dere, kwa mu pa je hudga', k jest bi 3x bla pr otroku in ga crkljala, moški se mi pa zdi da vseeno niso tok čustveni."
Obstajajo tudi dvomi glede praktične izvedbe in možnih zakonskih nejasnosti. ReD*cHerRy sprašuje: "on mi zdej tupi v glavo da imata lahko oba2 porodniški dopust…pravi da on to ve ker je tako pri njegovemu kolegu+ženi!ali je to res?kakor jaz vem je bilo že od nekdaj tako da je imel porodniško samo eden od staršev?!?!" Miteq ji odgovori: "Mar si otrok ne zasluži biti navezan na očeta? Malo sebično, se ti ne zdi? Drugače pa, ja, bi si vsekakor vzel ta dopust, ker si ne predstavljam, da ne bi tudi jaz imel nekaj pri vzgoji in negi moje bebice."
Vpliv na kariero in delovno okolje
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih ter zakon o delovnih razmerjih predstavljata pravno podlago za lažje usklajevanje starševskih in delovnih obveznosti ter podpirata enakopravnejšo delitev starševskih pravic in obveznosti med spoloma. Kljub temu raziskave kažejo na izzive, s katerimi se starši, še posebej matere, soočajo na trgu dela. Vse oblike prekinitev dela zaradi starševske vloge vključujejo t.i. »wage penalty« oziroma znižanja plač zaposlenih.
Raziskava na slovenskem vzorcu je pokazala, da je bila pri pogovorih o zaposlovanju in napredovanju skoraj četrtina staršev vprašanih o načrtih glede otrok, pri čemer je bilo to vprašanje pogosteje zastavljeno ženskam. Nekateri avtorji pojasnjujejo razlike v percepcijah moških in žensk na delovnem mestu. Correll, Benard in Paik ugotavljajo, da so bili udeleženci v vlogi selekcijskih kadrovikov pristranski v prid očetom, medtem ko so matere v očeh delodajalcev videne kot manj kompetentne, manj predane in si nasploh zaslužijo nižje plače. Podatki iz Slovenije kažejo, da so matere v večji meri poročale o negativnih izkušnjah z zaposlovanjem, pri čemer je dobra petina žensk in le 3% moških imelo težave pri iskanju službe zaradi načrtovanega starševstva. Materam je bilo v primerjavi z očetom večkrat onemogočeno napredovanje, poročale pa so tudi o več dodatnih obremenitvah na delovnem mestu.
Psihološki vidiki navezanosti in ločitve
Teorije navezanosti, kot sta teoriji Bowblyja in Ainsworthove, so sprožile val raziskav o učinkovanju vključitve otroka v vrtec in pomembnosti interakcije med odraslo osebo (običajno materjo) in otrokom za vzpostavitev varne navezanosti. Bowbly je na osnovi svojih raziskav izoblikoval negativna stališča do vključevanja otrok v vrtec, saj je menil, da je najboljše vzgoje deležen s strani matere. V obdobju specifične navezanosti (med 6. in 18. mesecem starosti) otroci razvijejo strah pred tujimi osebami, kar ni primerno obdobje za ločevanje od referenčne osebe. Po prvem letu starosti se otrok sčasoma navezuje na več oseb.
Kljub temu pa zgodnja vključitev otroka v vrtec ni nujno negativna, še posebej ugodna je za otroke iz družin, kjer ni dovolj čustvene podpore ali kjer imajo otroci slabše možnosti za spoznavni razvoj. Vprašanje očetovskega dopusta in očetove vloge pri negi otroka je zato ključnega pomena za vzpostavitev močne in varne navezanosti med očetom in otrokom, kar ima lahko pozitivne dolgoročne posledice za otrokov razvoj in celotno družinsko dinamiko.
Mednarodna primerjava in prihodnost
Mednarodna organizacija dela (ILO) je leta 1952 s konvencijo o zaščiti mater uvedla materinski dopust. V poročilu iz leta 2010 je navedeno, da je 51 odstotkov držav po svetu imelo zagotovljen porodniški dopust v dolžini najmanj 14 tednov. Analiza OECD je pokazala, da imajo države z močnejšo nacionalno politiko usklajevanja dela in starševstva, kot je Slovenija, manj potrebe po razvitih praksah delodajalcev na tem področju. Kljub temu se trend očetovskega dopusta v porastu opaža po vsem svetu, kar nakazuje na postopno sprejemanje enakopravnejše delitve starševskih odgovornosti.
Vprašanje očetovskega porodniškega dopusta ni zgolj pravna ali socialna tema, temveč tudi vprašanje o tem, kakšno družbo želimo graditi - družbo, ki podpira vse starše pri skrbi za svoje otroke, spodbuja enakopravnost spolov in omogoča vsakemu otroku varno in ljubeče okolje za razvoj.
tags: #sskj #porodniski #dopust