Servitski samostan v Kopru, ki se nahaja v zgodovinskem delu mesta, je kompleks z bogato in večplastno zgodovino, ki sega daleč v preteklost. Nekoč duhovno središče, nato porodnišnica, danes pa prostor Univerze na Primorskem, predstavlja fascinanten primer ohranjanja in preoblikovanja kulturne dediščine. Ta obsežen objekt, ki obsega približno 3500 kvadratnih metrov, je bil ustanovljen leta 1453 in je sprva deloval kot samostan. Religiozna dejavnost je potekala vse do leta 1772, ko jo je Beneška republika ukinila.
Po ukinitvi samostanske dejavnosti je kompleks doživel novo vlogo. V njem je namreč obratovala koprska porodnišnica, skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa, vse do leta 1996, ko se je preselila v Izolo. Ta obdobje je pustilo neizbrisen pečat v kolektivnem spominu Koprčanov in širše okolice. Duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe, povezane s porodnišnico. Nedavno je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico, ki se je v kratkem času napolnila z več kot 600 zapisi ljudi, ki so se tam rodili ali pa tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo, tako klasično kot spletno, skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem.
Po preselitvi porodnišnice so samostanski prostori ostali prazni, kompleks pa je bil razglašen za spomenik državnega pomena. Država je z zakonom o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini prenesla samostan v last Ministrstva za kulturo, ki je leta 2011 lastništvo preneslo na Univerzo na Primorskem. Ta prenos je pomenil novo poglavje v zgodovini samostana, saj je univerza pričela s prenovo objekta, s pomočjo nacionalnih in evropskih sredstev.
Prenova, ki se je začela leta 2021, je obsežen proces čiščenja in obnove. Prostore čistijo že več let, odstranjujejo pa tudi novodobne prizidave ter vmesne stene in strope, s ciljem, da bi se objekt pokazal v vsej svoji prvotni velikosti in lepoti. Med izkopavanji so odkrili bogato arheološko dediščino. Našli so vse od rimskih izkopanin, ki pričajo o obstoju rimske vile na tem območju, pa do srednjeveških in novoveških najdb. Med najbolj zanimivimi odkritji so številna okostja, katerih čas pokopa še ni znan in jih trenutno analizirajo. Posebej izstopajo rimski strešniki, rimski mozaik ter romansko apsido iz 12. stoletja, ki pričajo o bogati zgodovinski plasti tega kraja.
Obnovljeni prostori bodo v veliki meri služili potrebam Univerze na Primorskem. V zgornjem nadstropju bo urejen rektorat univerze s pisarnami, medtem ko bo celotno pritličje odprto za splošno javnost. Tam bo nastal muzej, ki bo predstavljal zgodovino objekta in mesta, ter avditorij za različne dogodke, kot so predavanja, koncerti in druge kulturne prireditve. V pritličju bosta locirana tudi kavarna in čitalnica, kar bo omogočilo, da bo samostan ponovno zaživel kot prostor srečevanja in druženja.
Kompleks servitskega samostana ima poleg svoje arhitekturne in zgodovinske vrednosti tudi velik potencial za kulturno in turistično obogatitev mesta Koper. Zaradi svoje zgodovine in statusa spomenika državnega pomena bi se v njem lahko izvajale številne kulturne in zgodovinske vsebine, ki v mestu Koper morda primanjkujejo. Predlogi za začasno uporabo prostorov v času prenove so bili usmerjeni predvsem v kulturne manifestacije, kot so razstave, koncerti in performansi.
Samostan je bil v času, ko je bil opuščen, žal tarča vandalov, kar je privedlo do zaprtja vseh dostopov do njega. Zaprtost kompleksa je poudarjala potrebo po njegovi revitalizaciji in ponovni vključitvi v javno življenje mesta. Sedanja prenova predstavlja ključen korak k temu cilju, saj bo objekt ponovno zaživel in postal dostopen širši javnosti, obogaten z novimi vsebinami, ki bodo spoštovale njegovo bogato preteklost.
Zgodbe, ki se skrivajo v stenah servitskega samostana, so izjemne in segajo v različna obdobja. Med njimi je tudi pripoved o časih pred 80 leti, o vojni, ki je pustila svoje sledi, a tudi o življenjskih poglavjih ljudi, ki so bili povezani s Koprom. Te zgodbe, kot je tista o možu, ki so ga klicali Jackie, ali pa o novinarju Toniju Capuozzu in snemalcu Igorju Vučiču, ki sta med vojno v Sarajevu sodelovala s Koprčani, pripovedujejo o povezanosti ljudi in o vlogi, ki jo je Koper igral v širšem zgodovinskem kontekstu.
Večplastnost zgodovine servitskega samostana v Kopru se odraža tudi v sodobnih projektih, ki jih povezujejo z njim. Primer je dokumentarni film "Vrnitev v pekel", ki so ga pred kratkim prvič predvajali v Sloveniji, v Kopru, in ki pripoveduje o vojni na Balkanu skozi oči italijanskih novinarjev s pomočjo sodelovanja s Slovenci. Takšni projekti kažejo, kako lahko zgodovina in kulturna dediščina postanejo navdih za nova umetniška in dokumentarna dela, ki ponovno oživljajo preteklost in jo povezujejo s sedanjostjo.
Poleg zgodovinskega in arhitekturnega pomena, samostan nosi tudi simbolični pomen kot prostor, kjer so se rojevala nova življenja. Ta vidik je še posebej poudarjen v spominski knjigi, ki združuje osebne zgodbe in pričevanja o tej pomembni vlogi. Spletna stran spominske knjige omogoča, da se te zgodbe ohranjajo in delijo z novimi generacijami, kar zagotavlja, da duh nekdanje porodnišnice ostane živ.
Revitalizacija servitskega samostana v Kopru je tako več kot le gradbeni projekt; je proces ohranjanja kulturne dediščine, povezovanja preteklosti s sedanjostjo in ustvarjanja novega središča za izobraževanje, kulturo in javno življenje. S svojo bogato zgodovino in novimi vsebinami bo samostan zagotovo postal pomemben del identitete mesta Koper.
tags: #stara #porodnisnica #koper