Prihod novega družinskega člana v dom predstavlja pomemben prehod, ki prinaša številne spremembe in izzive, še posebej za starejšega otroka. Ko se v družini pojavi novorojenček, se dinamika hitro spremeni. Prvorojenec, ki je bil vajen izključne pozornosti staršev, lahko novo sestrico ali bratca dojema kot tekmeca za starševski čas in naklonjenost. Ta začetna »kraja« pozornosti je pogosto vir nelagodja, saj otrok sprva pričakuje, da bo novorojenček vir zabave in igre, a kmalu ugotovi, da je dojenček še premajhen za takšne dejavnosti. Naravna reakcija ljubosumja je povsem normalna in pričakovana.
Priprava na prihod sorojenca že med nosečnostjo
Ključnega pomena za uspešno prilagoditev je poglobljena priprava starejšega otroka na prihod novega družinskega člana, ki naj se začne že med nosečnostjo. Pomembno je, da otroku na način, ki je primeren njegovi starosti, razložite, kaj se dogaja. Dajte mu dovolj časa, da se postopoma navadi na idejo o prihodu bratca ali sestrice. Delite spomine na obdobje, ko ste nosili njega, in mu pokažite fotografije. Tudi majhni otroci lahko aktivno sodelujejo v pripravah; na primer, da mamici pomagajo mazati trebušček, ga pobožajo ali pa se pogovorijo z dojenčkom v njem. Starši lahko ob fotografijah pripovedujejo, kako je bil tudi on sam nekdaj v maminem trebuščku, kako je svojo lakoto, zaspanost ali nelagodje sporočal le z jokom in kako je takrat vsa pozornost staršev bila usmerjena izključno vanj. Poudarite, da bo novorojenček prav tako postal polnopraven član družine in bo ostal z njimi za vedno.
Razlaga izvora dojenčka: prilagojeno starosti
Način, kako otroku razložiti, od kod pride dojenček, mora biti skrbno prilagojen njegovi starosti in razumevanju. Nekateri starši izberejo realistično in preprosto razlago, medtem ko drugi posežejo po bolj domišljijskih zgodbah, kot je na primer zgodba o štorklji. Za otroke do treh let je primerna pravljica ali izmišljena zgodbica, kjer neko čarobno bitje prinese novico o prihodu dojenčka, ki bo na poti čez nekaj mesecev. Med nosečnostjo je mogoče to zgodbo nadgrajevati z vedno novimi sporočili o dojenčku: kako se razvija, da bo bratec ali sestrica, kaj je treba zanj kupiti, kako se bo spremenila družinska dinamika, kaj bosta počela mamica in očka ter kako bo starejši otrok lahko pomagal pri vsakodnevnih opravilih. Takšen pristop otroka postopoma pripravi in ga spodbuja k pričakovanju in veselju ob prihodu novega družinskega člana.
Prvi stik z novorojenčkom: skrbno načrtovan
Prvo srečanje starejšega otroka z novorojenim bratcem ali sestrico je lahko že v porodnišnici. Če je obisk omogočen, je priporočljivo, da oče predhodno pokliče in poskrbi, da mama v trenutku otrokovega prihoda nima dojenčka v naročju, temveč ga lahko objame starejšega otroka. Morda lahko novorojenček ob prvem obisku celo prinese starejšemu bratecu ali sestrici kakšno majhno darilo, kot simbol nove povezave. V primerih, ko vstop v porodnišnico ni mogoč, se otroka spoznata doma. Znano okolje lahko prispeva k bolj umirjenemu in pozitivnemu prvemu srečanju. Oče lahko že pred prihodom mame in dojenčka doma pripravi otroka na ta dogodek. Skupaj lahko pospravita oziroma pripravita sobo za dojenčka, pripravita mu večjo posteljo in pripravita presenečenje za mamico in novorojenčka. Takšne skupne aktivnosti pomagajo pri povezovanju očeta in starejšega otroka, kar je pomembno za njuno prihodnjo povezanost, saj bosta v prihodnje preživljala nekoliko več časa skupaj. Ob srečanju naj se oče osredotoči na otrokove reakcije. Če je oče vesel, ko vidi dojenčka, ga nežno poboža, bo tudi starejši otrok začutil pozitivno energijo in jo povzel. Njegove pozitivne odzive je treba pohvaliti.
Spremembe v vedenju starejšega otroka
Prihod novega sorojenca predstavlja korenito spremembo v življenju starejšega otroka. Kljub najbolj skrbni pripravi lahko otrok doživlja stisko, ki se odraža v različnih vedenjskih spremembah. V tem obdobju otrok pogosto potrebuje še več starševske pozornosti kot prej. Po rojstvu sorojenca je lahko bolj občutljiv, slabše razpoložen, lahko se pojavijo težave s spanjem, hranjenjem ali ponovno močenje postelje. Ko se otrok počuti zapostavljenega, bo poskušal na različne načine pridobiti pozornost, vključno z neprimernimi vzorci vedenja. Zato je povsem običajno, da postane vedenje starejšega otroka bolj zahtevno. V tem času lahko otrok tudi nekoliko nazaduje v razvoju; na primer, ponovno se začne polulati v hlače, govori bolj otročje ali potrebuje pomoč pri veščinah, ki jih je že obvladal. Te težave so običajno prehodne in hitro minejo, če jih starši sprejmejo z razumevanjem in otroku nudijo dovolj pozornosti.
Čustvena prilagoditev na novega družinskega člana
Pomembneje od predhodnih priprav na prihod novega sorojenca je, kako starši stojijo ob strani otroku v trenutkih, ko ta doživlja močna negativna čustva, kot so jeza ali zavračanje do novega družinskega člana. Ključno je, da starši razumejo in sprejemajo tudi otrokova negativna čustva do novega sorojenca. Na neprimerna vedenja starejšega otroka se je treba odzvati s sočutjem in premišljenostjo. Pomembno je raziskati globlja, ranljivejša čustva, ki se skrivajo pod pojavi, kot so jeza, grizenje ali otrokova potreba po udarcu. Ko otrok dobi občutek, da je sprejet tudi v svoji jezi do bratca ali sestrice, bo lažje in učinkoviteje sprejel postavljene meje. Postavljanje meja otrokovemu negativnemu vedenju naj sledi šele po empatičnem odzivu na njegovo bolečino in strah.
Težave z obiskovanjem vrtca
Po rojstvu novorojenčka se lahko pojavijo tudi težave pri odhodu starejšega otroka v vrtec. Otrok se zaveda, da mama ostaja doma z dojenčkom, kar ga lahko dodatno osami in povzroči občutek zapostavljenosti. V takšnih obdobjih je priporočljivo, da otrok v vrtcu ostaja krajši čas ali si morda kdaj privošči prost dan. O otrokovih težavah se je dobro pogovoriti z vzgojiteljico in skupaj pripraviti načrt pomoči, ki bo vključeval podporo tako doma kot v vrtcu.
Vključevanje starejšega otroka v dnevna opravila
Pomembno je, da starejšega otroka vključite v skrb za dojenčka, kolikor je to primerno. Lahko mu pomaga pri pripravljanju hrane za dojenčka, prinese slinček, drži stekleničko ali pobere igračo, ki je medtem padla na tla. Pri negi dojenčka lahko pomaga z mazanjem ritke, prinašanjem plenic ali ga ob vaši skrbni prisotnosti vzame v naročje. Starši lahko otroku razložijo, da bo z dojenčkom lahko kasneje, ko bo večji, bolj sodeloval pri igri.
Zagotavljanje časa samo za starejšega otroka
Kljub novi družinski dinamiki je nujno, da starejši otrok še vedno dobi priložnost, da določen čas preživi samo z mamo ali samo z očetom. To je lahko čas za igro, skupen obisk trgovine ali kakšno drugo dejavnost. Pomembnejša od količine je kakovost stika in občutek, da ju ni izgubil. Omogočite mu, da medtem ko mamica doji, ga lahko tudi on objame in se pocrklja. Medtem ko se dojenček crklja pri očku ali ga ta kopa, naj se mama igra s starejšim otrokom. Praktično je, da si starša razporedita opravke, tako bo otrok vedno vedel, da bo prišel čas, ko bo imel mamico ali očeta samo zase.
Vsakdanje izzive v zimskem času: izkušnje staršev
Prihod novega družinskega člana v zimskem času, ko so viroze in druge bolezni pogostejše, predstavlja dodatno skrb za starše. Mnoge mamice se sprašujejo, ali je smiselno starejšega otroka za določen čas vzeti iz vrtca. Nekatere se odločijo za preventivno obdobje doma, druge pa se spopadajo z dilemo, ali je obisk vrtca za starejšega otroka ključen za njegovo socializacijo. Obstaja prepričanje, da polno dojeni dojenčki do šestega meseca starosti uživajo skoraj popolno imunost zaradi protiteles v materinem mleku. Čeprav materino mleko resnično krepi imunski sistem dojenčka in blaži potek bolezni, to ni stoodstotno zagotovilo za popolno zaščito pred okužbami. Protitelesa v materinem mleku pomagajo pri soočanju z virusi, s katerimi se srečuje tudi materino telo, vendar dojenček kljub temu lahko zboli.
Nekatere mame poročajo, da so starejše otroke v času prisotnosti novorojenčka doma obdržale dlje časa, včasih tudi do konca sezone prehladnih obolenj, torej do pomladi. Ta odločitev je pogosto povezana s skrbjo za zdravje dojenčka, še posebej glede okužb spodnjih dihal, kot je bronhiolitis, ki so pri dojenčkih lahko zelo nevarne. Medtem ko je izogibanje okužbam pomembno, pa nekateri poudarjajo tudi koristnost vrtca za socializacijo starejšega otroka. V takšnih primerih se starši lahko posvetujejo z vzgojitelji in skupaj oblikujejo strategijo, ki bi otroku omogočala ustrezen socialni stik, hkrati pa zmanjšala tveganje za prenos okužb.
Priprava starejših otrok na novega dojenčka
Pogosto se začne z nekaterimi majhnimi zadolžitvami. "Pazi na brata / sestro, dokler ne dokončam." Ko se starš vrne, starejši otrok ponosno pove vse, kar je mlajši otrok počel, posnema staršev glas. Hkrati lahko v njegovih očeh vidite neverjeten ponos za dobro opravljeno delo. Ta zgodba nas vodi do naslednjega scenarija. Starš je z otroki v parku. "Pazi na brata / sestro, dokler ne skočim na stranišče." Prvič se lahko izkaže dobro. In drugič in tretjič. Toda predstavljajte si prizor, ko se starš vrne s stranišča in vidi, da je mlajši otrok padel iz igrala in udaril z glavo ob tla. Starejši otrok je v šoku in ne ve, kako naj pomiri mlajšega brata ali sestro. Od tega trenutka starejši otrok noče več v park.
Prva pomanjkljivost "mladoletne varuške" je nezmožnost fizičnega in čustvenega spoprijemanja z zahtevami mlajšega otroka. Varstvo otrok (tudi za kratek čas) ne pomeni le fizične oskrbe zanje. Ampak tudi čustveno varnost, ki jim jo zagotavlja oseba, ki jih varuje. To pomeni, da se otrok počuti varnega v vseh segmentih svojega obstoja, medtem ko je pod nadzorom nekoga. Popolnoma v redu je, če starejšega otroka prosimo, naj pazi na mlajšega, medtem ko mati pripravlja večerjo ali je na stranišču (doma). Toda obveznost, ki jo starejši otrok dobi na prostem, je preprosto nemogoče poslanstvo.
Obstajajo številni starši, ki se s tem ne bodo strinjali. "Kaj mu bo manjkalo? Tudi mi smo kot majhni skrbeli drug za drugega. Kot da so takrat obstajale varuške.« Ali pa drugi scenarij: "Tako se starejši otrok uči odgovornosti."
Ne, skrb za mlajšega brata ali sestro ne bi smela biti trening. Še posebej ne trening odgovornosti. Kako se bo počutil starš, če starejši otrok ne bo kos tej nalogi? In sam otrok?
Najpomembnejše, česar se morajo starši spomniti, je, da starejši otrok ne sme nositi nobenih posledic odločitve, da bodo imeli več kot enega otroka. Prav tako ne smejo od njih pričakovati nenehnega razumevanja, da ste utrujeni in da zdaj nimate več moči ali časa, da bi se posvetili tudi njim.
Skrb za otroke je izključno starševska obveznost.
Starejši otrok lahko in bi moral pomagati. Toda odgovornost je v tem trenutku starševska. Ker je realna ocena sposobnosti lastnega otroka le in izključno naloga staršev. Če otroka preobremenite, lahko ustvarite nasprotni učinek. In hkrati trajno vplivate na duševni in čustveni razvoj starejšega otroka.
Da se izognete situacijam, v katerih starejšega otroka kritizirate, ker je mlajši pod njegovim nadzorom naredil kaj slabega, dovolite otrokom, da so otroci. In si dovolite biti odličen starš, tako da skrbite zanje. Medtem ko potreba po timskem delu obstaja. In naučite jih najpomembnejše: skrbi zase.
Tjaša Božič potočila solze v oddaji Z Jasno in glasno!
Vpliv starosti otrok na socializacijo
Vprašanje, ali naj starejši otrok nadaljuje obiskovanje vrtca, ko je doma novorojenček, je odvisno od več dejavnikov. Če je otrok v vrtcu že dobro socializiran, ima rad svoje vrstnike in vzgojitelje, morda obiskovanje vrtca ostaja pomembno za njegovo dobro počutje. Vendar pa je v času prisotnosti dojenčka, še posebej pozimi, priporočljivo, da starejši otrok ostane doma, če je to le mogoče. S tem se bistveno zmanjša tveganje za prenos okužb na dojenčka. Če starejši otrok ostane doma, se lahko poveča njegova povezanost z dojenčkom, saj bo imel več časa za interakcijo z njim pod nadzorom staršev.
Starostno heterogene skupine v vrtcih
Ideja starostno heterogenih skupin v vrtcih, ki jo je že v začetku 19. stoletja zagovarjala Maria Montessori, temelji na predpostavki, da se otroci v prisotnosti starejših in mlajših otrok, ki se od njih razlikujejo po sposobnostih in znanju, lahko naučijo več, kot v skupini vrstnikov enake starosti. Te skupine so definirane kot oddelki, kjer je starostna razlika med otroki večja od enega leta. Raziskave so pokazale terapevtski učinek teh skupin, še posebej za otroke na nižji stopnji razvoja ali tiste s težavami pri socializaciji. V takšnih okoljih se otroci lahko učijo drug od drugega, razvijajo empatijo in razumevanje različnosti.
Pomen iskrenosti in kakovostnega časa
Starši se pogosto sprašujejo, ali naj otroku lažejo glede razlogov za njegov obisk vrtca, ko je mama doma z novorojenčkom. Poudarjajo, da je iskrenost ključnega pomena. Otroku je treba na razumljiv način razložiti resnico, namreč da je mamica doma z dojenčkom in da bo imela veliko dela, vendar bo popoldne posvetila njemu. Če otroku ne povemo resnice, nas lahko ujame na laži, kar lahko povzroči razočaranje in izgubo zaupanja. Zato je pomembno, da že v nosečnosti vzpostavimo odprt dialog.
Dopoldne, ko je starejši otrok v vrtcu, naj bo namenjeno dojenčku in hišnim opravilom. Skuhajte kosilo, pospravite, posvetite se dojenčku, pojdite na sprehod. Ne smete imeti slabe vesti, saj ste na porodniškem dopustu, da stkete globoko vez z dojenčkom, prav tako kot ste jo zgradili s starejšim otrokom. Spočita in nasmejana mamica je tisto, kar si želi vsak otrok. Popoldneve pa je treba čim bolj izkoristiti za starejšega otroka. Partner lahko prevzame skrb za dojenčka, vi pa se posvetite starejšemu. Skupaj pojdite v park, na sladoled ali preberite pravljico.
Zaključek: skrb za celostno dobrobit otrok
Skrb za dobrobit starejšega otroka ob prihodu novorojenčka zahteva premišljen in empatičen pristop. Priprava na prihod novega družinskega člana, iskrenost, razumevanje čustvenih izzivov in zagotavljanje kakovostnega časa so ključni elementi, ki pomagajo otroku pri uspešni prilagoditvi. Vključevanje starejšega otroka v skrb za dojenčka, priznanje njegovih čustev in postavljanje jasnih mej prispeva k zdravi družinski dinamiki.
Helena je mamica dveh otrok. Z njo smo se dotaknili teme, kako je hčerka sprejela bratca in ali je še naprej obiskovala vrtec, ko je prišel nov družinski član. Jo je bilo strah, da bo dojenček hitreje zbolel? "Imam dva otroka. Hčerka je že, od kar pomnim, imela rada dojenčke. Zelo pogosto se je igrala mamico, preoblačila je svojega dojenčka, ga v vozičku peljala na sprehod. Tudi prijateljičinega sina, ki je bil dve leti mlajši od nje, je imela zelo rada in mu je na naših druženjih vedno nosila igračke. Med mojo nosečnostjo se je ves čas pogovarjala z mojim trebuščkom, bratcu je razlagala, kakšne vse igrače ima in da komaj čaka, da se bosta igrala skupaj. Sprva je bila malce v šoku, ker ji ni bilo jasno, zakaj je tako majhen, da se ne more z njo igrati. Ampak nekih pravih ljubosumnih izpadov ni bilo. Zame najlepši prizori so, ko se uleže k njemu, ga boža in poljublja na obraz, pa na nos, pa trebušček."
Kakšni so bili tvoji prvi dnevi, ko ste dobili še enega družinskega člana? "Uf! Ja, bilo je naporno in hkrati zelo veselo. Včasih nisem vedela, ali naj najprej pomirim jokajočega dojenčka ali trmasto malčico. Ampak, kot sem rekla, lepo ga je sprejela, pomagala mi je pri skrbi, včasih sem jo prosila, da mi prinese plenico in po svojih močeh je sodelovala tudi pri previjanju. Opazovala je, ko sem ga kopala ter mu nosila vodne igračke, za katere on sicer ni pokazal velikega zanimanja, ampak si je z njimi sama naredila žurko. Nisem jo odrivala stran, poskušala sem jo vključiti v vse in ji posvečati dovolj pozornosti. Zvečer sem seveda utrujena dobesedno padla v posteljo."
Je pred prihodom dojenčka hčerka obiskovala vrtec in ali je potem nadaljevala? "Pri treh letih je začela obiskovati vrtec, pred tem pa je dopoldneve preživljala pri babici in dedku. V vrtec rada hodi od prvega dneva, obožuje vzgojiteljici, ima tri prijateljice, s katerimi so neločljive. Med nosečnostjo sem sicer razmišljala, da bi bila nekaj časa z mano in dojenčkom doma, a vedela sem, da bi ji bilo dolgčas. Rabi interakcijo z drugimi sovrstniki, v vrtcu se vedno nekaj dogaja, rada ustvarja, kar midve ne počneva pogosto, ker preprosto zmanjka časa. Mislim, da je bila prve tri dni z nama, ampak nič več, ker je sama želela iti v vrtec. Po njo grem vedno ob 14.30, ko se zbudi, tako da popoldansko malico je doma. In mislim, da je tako v redu. Seveda me je bilo strah in prav zaradi tega sem tudi razmišljala, da bi jo obdržala doma. Ampak, vrtec je začela obiskovati dokaj pozno in ni pogosto bolna. Ko manjka polovico skupine zaradi bolezni, njej samo teče iz nosa. In prav zaradi tega sem se odločila, da tvegam. Verjela sem, vem, da malce naivno, da sin ne bo zbolel. No, ko je bil star šest mesecev, je bil prehladen, vsi smo bili. Takrat je veliko jokal, veliko sem ga imela v naročju, ker ubošček ni mogel dihati, ampak fiziološka dela čudeže in tudi ta prehlad se ni končal z vročino. Tako da ga nisem odpeljala na pregled k pediatrinji."
Ste določene dneve preživljali vsi skupaj? "Skupaj smo bili za vikende in praznike, poleti pa je v vrtcu manjkala tudi ob petkih, ko smo si priredili mini počitnice v našem kraju. En dan prej sem si pogledala, kje se kaj dogaja. Pogosto smo šli na kakšno brezplačno ustvarjalno delavnico, lutkovno predstavo, včasih pa samo na babychino v mesto. Luštno nam je, ko smo vsi trije skupaj. Če pa se nam pridruži še očka, je pa še lepše."
Kdaj si prvič prosila za pomoč varuško? "Za svoj rojstni dan. Mož me je želel peljati na večerjo, na kateri nisva bila sama … sploh se ne spomnim, koliko časa je minilo od najinih zmenkov. Babica in dedek sta bila ravno nekaj bolehna in ju nisem želela še dodatno obremeniti. Ja, varuško sem poznala. Že nekajkrat sem jo najela za varstvo za hčerko, ko je bila mlajša. Ponavadi takrat, ko sta babica in dedek morala na kakšen pregled ali pa sta bila na dopustu. Spoznala sem jo prek prijateljice, tudi njenega sina je občasno pazila. Hčerka jo je imela rada, no, pa ona ima rada vse ljudi, znane in neznane, tako da tukaj nisem videla težav. Malce me je bilo strah zaradi sina, ki še ni bil star eno leto. Mož se je moral potruditi, da me je prepričal. Načrpala sem mleko, ki ga v tistih treh urah, ko me ni bilo, potem sploh ni popil. Napisala sem, mislim, kar pet malih listkov z navodili, pa še 'pametovala' sem ji. Še dobro, da me ni zavrnila, ampak je bila razumevajoča. Verjetno se pogosto srečuje s 'paranoičnimi' mamami … Večerja je uspela, otroka sta spala, ko sva prišla, tako da sva lahko potem še malce posedela na terasi in se pogovarjala."
Nosečnost v kasnejši starosti, predvsem tista prva, je pogosto predmet diskusij in odkrito rečeno, ne zmeraj v najlepši luči. V povezavi z nosečnostjo po tridesetem običajno slišimo same negativne reči, zato vam prinašamo 7 prednosti, ki se jih lahko veselite, če načrtujete otroka po dopolnjenem 35. Najbrž se niti ne spominjate, kdaj ste na tortici upihnili 30 svečk in čeprav imate stabilno partnersko zvezo, otroci v vaše življenje še niso vstopili. Na vprašanja družinskih članov, kdaj boste že končno imeli prvega otroka, odgovarjate, da saj imate že psa in/ali mačko. Ali pa se izmuznete se s tem, da čakate pravo starost.
- Več raziskav je pokazalo, da imeti otroke pri kasnejši starosti lahko povzroči ponoven zagon vaših možganov. Z naraščajočo starostjo bo vaš um bistrejši. Strokovnjaki so ugotovili, da so mame, ki so rodile po 35. letu, imele po menopavzi boljši verbalni spomin in prav tako ostrejše znanje. V primerjavi z ženskami, ki so rodile pred 24.
- Starejši starši običajno po otrokovem rojstvu občutijo manj stresa in so mirnejši in spokojnejši kot njihovi mlajši »kolegi«. Medtem ko pri mlajših mamicah občutek sreče po porodu traja le kratek čas ali pa je popolnoma odsotno, pri starejših porodnicah traja dlje in se pred porodom in po njem celo zvišuje.
- Starši svoje otroke varujejo ne glede na to, v kateri starosti so postali starši. Je pa znanstveno dokazano, da tveganje za nenamerno poškodbo otroka, ki zahteva zdravniško oskrbo, upada z višanjem starosti mame. Kot starejši starš ste bolj preudarni in veste, kje bi se vaš otrok lahko poškodoval.
- Z naraščajočo starostjo prihaja tudi neizpodbiten občutek zrelosti. Samo pomislite, kako zelo ste se spremenili v zadnjih 10. letih. In to je ravno tista zrelost, ki igra pomembno vlogo tudi pri starševstvu. Nizozemski znanstveniki so ugotovili, da mame starejše od 31 let ne preklinjajo v prisotnosti otrok in na otroke bentijo veliko manj in se prav tako izogibajo fizičnemu kaznovanju. Skupni rezultati študije so pokazali, da so otroci starejših mam bolje vzgojeni, dobro socializirani in emocionalno bolj zdravi, kar se je pokazalo tudi pri starosti v najstniškem obdobju.
- Dlje kot boste čakali s spočetjem otrok, bolj verjetno je, da bodo vaši otroci tehnološko bolj spretni in bodo napredke moderne dobe dohajali veliko hitreje. Otrokom starejših staršev je bolj blizu znanstveni, tehnološki in socialni napredek, ki je bil v svetu dosežen v zadnjem desetletju in se bo zagotovo še nadaljeval.
- Dejstvu, da je zdravje povezano tudi z denarjem, ni mogoče oporekati. Če ste po zaključku šolanja nastopili z delom in se posvečali grajenju kariere, vam je najverjetneje na bančni račun prikapljalo tudi nekaj evrov. Tiste, ki so se po koncu srednje šole odločile za visokošolski študij in so s tem dlje časa v izobraževalnem sistemu, dosegajo na socialno-ekonomskem področju boljše rezultate, to pa se obetavno odraža tudi na zdravju njihovih potomcev.
- In še najboljša novica za konec - če boste imeli otroke pri starejši starosti, boste morda živeli dlje. Pokazalo se je, da je to mišljenje lahko daleč od resnice. Raziskava iz leta 2015, objavljena v akademski reviji Menopause je dokazala, da so ženske, ki imajo otroke po 33. letu, imele dvakrat višjo verjetnost, da doživijo 95 let!