Slovenija se sooča z demografskimi spremembami, ki jih odražajo najnovejši podatki Statističnega urada RS (Surs) o rojstvih otrok. Število novorojenčkov upada tako absolutno kot relativno, kar se odraža v najnižji stopnji rodnosti v zadnjih desetletjih. Hkrati se zvišuje povprečna starost mater ob rojstvu otroka, še posebej ob rojstvu prvega otroka. Ti trendi postavljajo Slovenijo pred nove izzive na področju socialne, ekonomske in demografske politike.
Zgodovinsko Nizko Število Rojstev in Padajoča Rodnost
V letu 2023 so matere v Sloveniji prvič v več kot 100-letni zgodovini spremljanja števila rojstev rodile manj kot 17.000 otrok. Skupno se je rodilo 16.989 otrok, od tega 8.677 dečkov in 8.312 deklic. To predstavlja zmanjšanje za 3,6 % oziroma 638 otrok v primerjavi z letom 2022. Podatek o 8 rojenih otrocih na 1.000 prebivalcev je najnižji od leta 1922, kar potrjuje dolgotrajen trend padajoče rodnosti. V primerjavi z letom 1954 in 1955, ko se je na 1.000 prebivalcev rodilo 20,9 otroka, je današnja stopnja rodnosti skoraj dvakrat nižja. Tudi v primerjavi z ostalimi članicami EU, kjer je povprečje 7,9 otroka na 1.000 prebivalcev, je Slovenija na podobni ravni, medtem ko sta na primer na Cipru rodili 10,2 otroka na 1.000 prebivalcev, v Italiji pa le 6,3.
Sorazmerno največ otrok so rodile matere v starosti 28-30 let. Približno polovica (47 %) rojenih otrok je bila prvorojencev, 38 % pa drugorojencev. Matere, ki so rodile drugega otroka, so bile v povprečju dve leti starejše od prvorodnic. Celotna stopnja rodnosti za leto 2023 je znašala 1,51, kar je najmanj po letu 2009.
Višja Povprečna Starost Mater in Prvorodnic
Zadnjih pet let, od leta 2019, se povprečna starost mater ob rojstvu otroka (neodvisno od tega, katerega otroka po vrsti so rodile) ni bistveno spremenila in znaša 31,1 leta. Ta starost predstavlja najvišjo vrednost po drugi svetovni vojni. Še bolj izrazit trend je viden pri starosti prvorodnic. Tiste, ki so v letu 2023 rodile prvič, so bile v povprečju stare 29,7 leta. To je najvišja povprečna starost prvorodnic doslej. V primerjavi s predhodnim letom je ta starost celo rahlo narasla.
V zadnjih letih opažamo večji delež mater, ki rojevajo pri višji starosti. Medtem ko so pred 40 leti največ otrok rojevale matere v starostni skupini 20-25 let, so danes sorazmerno največ otrok rodile matere, stare 29-31 let. To nakazuje na spremenjene življenjske prioritete, daljše izobraževanje žensk ter večje izzive pri usklajevanju kariere in družinskega življenja.
Večino Otrok Rodile Neporočene Matere
Zanimiv trend je tudi porast števila otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. V letu 2023 se je v zakonski zvezi rodilo 7.383 otrok, medtem ko se je 9.606 otrok (56,5 %) rodilo neporočenim materam. Ta delež narašča že od leta 2007, ko je prvič presegel polovico. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta delež le okoli 9 %. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta), kar je enako kot v letu 2022.
Vpliv Tuje Drzavljanstva na Rodnost
Tuje državljanke predstavljajo vse pomembnejši del materinstva v Sloveniji. V letu 2023 je 16,5 % otrok (2.807) rodilo mater, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke. Med njimi prevladujejo državljanke Bosne in Hercegovine (48 %), sledijo državljanke Kosova (21 %) in državljanke EU, med katerimi največ Hrvatic. Tuje državljanke, ki so rodile v Sloveniji, so bile v povprečju mlajše od državljank Slovenije - 29,4 leta v primerjavi z 31,4 leta. Razlika je še izrazitejša pri prvorodnicah, kjer so tuje državljanke v povprečju dve leti mlajše od slovenskih. Približno četrtina otrok, ki so jih rodile tuje državljanke, je po očetu prejela državljanstvo Slovenije.
Priljubljena Imena in Regionalne Razlike
Med novorojenčki ostajata priljubljeni imeni Luka za dečke in Ema za deklice. Luka je bil najpogostejša izbira za dečke že 23 let, z izjemo leta 2021, medtem ko je Ema vodilna med deklicami od leta 2011. Druga najbolj priljubljena imena za dečke so Nik, Filip, Jakob in Mark, za deklice pa Hana, Zala, Mia in Julija. Starši v Sloveniji sicer izbirajo med velikim številom različnih imen, kar kaže na raznolikost sodobnih družbenih trendov.
Slovenščina je zakon | Besedne vrste | 9. razred OŠ
Obstajajo tudi precejšnje razlike med statističnimi regijami. Najmanj otrok na 1.000 prebivalcev se rodi v obalno-kraški regiji (6,6), največ pa v jugovzhodni Sloveniji (9,5). Jugovzhodna Slovenija je že več let vodilna po rodnosti, matere v tej regiji ter v koroški regiji pa so ob rojstvu prvega otroka v povprečju najmlajše (28,4 leta). Najstarejše prvorodnice so v obalno-kraški regiji (30,7 leta). V večini regij se je več kot polovica otrok rodila neporočenim materam, največji delež je v koroški regiji (67,5 %).
Negativen Naravni Prirast in Delovna Aktivnost Mater
Naravni prirast v Sloveniji je negativen že od leta 2017, kar pomeni, da vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. V letu 2023 je znašal -4.551 prebivalcev oz. -2,1 na 1.000 prebivalcev, kar je tretja najbolj izrazita negativna vrednost po letu 1945. Negativen naravni prirast je bil prisoten v vseh mesecih leta, z največjim presežkom umrlih nad rojenimi v januarju in decembru.
Kljub nizki rodnosti, slovenske matere sodijo med najbolj delovno aktivne v EU. Stopnja delovne aktivnosti mater (18-64 let) z enim otrokom je znašala 80,6 %, s čimer se je Slovenija uvrščala na četrto mesto med članicami EU. Pri materah z dvema otrokoma je bila stopnja delovne aktivnosti še višja (85,0 %), pri tistih s tremi ali več otroki pa 82,2-odstotna. To kaže na visoko stopnjo vključenosti slovenskih žensk na trg dela, kar je pozitivno, a hkrati postavlja vprašanja o podpori družinam in usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
Povprečje Rojstev Med Vikendi in Delovniki
V povprečju se je v letu 2023 na dan rodilo 47 otrok, kar je en otrok manj kot leto prej. Opazne so razlike med deli tedna: med vikendi se je v povprečju rodilo 10 otrok manj (37), medtem ko je bilo na običajne delovne dni (od ponedeljka do petka) rojenih povprečno 50 otrok. Največ otrok se je rodilo v petek, 12. maja (72), najmanj pa v nedeljo, 17. decembra (24).