V času starševstva se soočamo z mnogimi izzivi, med katerimi sta usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter zagotavljanje ustrezne oskrbe in varstva otroka ključnega pomena. V Sloveniji imamo vzpostavljen sistem starševskega varstva, ki staršem omogoča izrabo različnih dopustov in prejemkov, s katerimi si lahko zagotovijo potrebno odsotnost z dela. Medtem ko se pogosto govori o materinskem in starševskem dopustu, je prav tako pomembno razumeti pravice, povezane z očetovskim dopustom in, kar je bistveno za to temo, z delno odsotnostjo z dela. Ta članek bo podrobno osvetlil možnosti izrabe očetovskega in starševskega dopusta v obliki delne odsotnosti z dela, s poudarkom na razumevanju pojmov, pogojev in praktičnih vidikov.
Očetovski dopust: Prvih 15 dni za očete
Očetovski dopust je pravica, ki jo ima vsak oče ob rojstvu otroka. V skladu z veljavno zakonodajo očetovski dopust traja 15 koledarskih dni. Bistvena značilnost očetovskega dopusta je, da ga je mogoče izrabiti v strnjenem nizu, bodisi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Ta pravica je neprenosljiva, kar pomeni, da jo lahko koristi izključno oče. Ob rojstvu dveh ali več otrok hkrati se očetovski dopust za vsakega nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Pomembno je vedeti, da če oče očetovskega dopusta ne izrabi, ga lahko koristijo tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka. Med te sodijo materin zakonec, materin zunajzakonski partner ter partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. V tem primeru se pravica uveljavlja po rojstvu otroka, najkasneje do nastopa očetovskega dopusta, na centru za socialno delo, kjer je mati uveljavljala ali bi uveljavljala svoje pravice.
Starševski dopust: Fleksibilnost za oba starša
Starševski dopust predstavlja ključen del sistema starševskega varstva, ki omogoča obema staršema, da aktivno sodelujeta pri negi in varstvu otroka. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Ta pravica je zasnovana na načelu delitve skrbstvenih obveznosti med oba starša, kar je v skladu z evropsko Direktivo (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev.
Ključna novost, ki se je začela uporabljati s 1. aprilom 2023, je 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev. Doslej je imela zgolj mati neprenosljivih 30 dni. Po novem bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, kar pomeni skupaj 320 dni (podaljšanje z dosedanjih 260 na 320 dni). Vsak od staršev lahko 100 dni starševskega dopusta prenese na drugega od staršev. Ta možnost prenosa omogoča dodatno fleksibilnost pri načrtovanju družinskega in poklicnega življenja.
Starševski dopust se izrablja v strnjenem nizu, pri čemer je omogočena izraba v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. To je pomembna razlika v primerjavi z materinskim dopustom, ki se lahko izrablja le v obliki polne odsotnosti z dela. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko starš prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta starosti otroka. Ta možnost omogoča staršem, da si dopust razporedijo glede na svoje potrebe in potrebe otroka, tudi ko je otrok že starejši. Starša se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se starševski dopust za vsakega nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 90 dni.
Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Pomembno je poudariti, da pravice iz starševskega dopusta lahko uveljavljajo tudi posvojitelji, osebe, ki jim je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokovi sorodniki, ki jim je podeljena starševska skrb za otroka.
Delna odsotnost z dela: Ključ do usklajevanja
Pojem "strnjeni niz" pri izrabi starševskega dopusta je ključen za razumevanje možnosti delne odsotnosti z dela. Kot že omenjeno, se starševski dopust lahko izrablja v strnjenem nizu, ki omogoča tako polno kot delno odsotnost z dela. To pomeni, da starš ne glede na to, ali se odloči za popolno prekinitev dela ali za skrajšan delovni čas, ostaja v statusu varovane kategorije.
Delna odsotnost z dela omogoča staršem, da ohranijo stik s poklicnim okoljem, hkrati pa se posvetijo negi in varstvu otroka. To je lahko še posebej pomembno za očete, ki želijo aktivno sodelovati pri zgodnjem razvoju otroka, ali za matere, ki želijo postopoma preiti nazaj na polni delovni čas. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Oba starša lahko hkrati koristita pravico do dela krajši delovni čas, vendar skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
Varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
V času izrabe starševskega dopusta v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, so starši posebej varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To posebno varstvo velja za čas izrabe starševskega dopusta v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Vendar pa je za to varstvo ključno, da je delodajalec o nastopu dopusta pravočasno obveščen. To pomeni, da mora biti delodajalcu namera delavca znana najpozneje ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zagotavljata staršem posebno varstvo pred odpovedjo. Gre za najširše izmed varstva vseh pravic delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.
Finančni vidiki: Nadomestila in dodatki
V času izrabe starševskega dopusta, bodisi v polni ali delni odsotnosti z dela, so starši upravičeni do starševskih nadomestil. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove za polno odsotnost z dela. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmerno delu delne odsotnosti z dela.
Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za dopust. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, medtem ko sta najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto.
Poleg nadomestil obstajajo tudi drugi prejemki, kot so:
- Starševski dodatek: Denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka.
- Otroški dodatek: Dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, katerega višina je odvisna od dohodkovnega razreda družine.
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek družini, ki ima tri ali več otrok do 18. leta starosti.
- Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami.
Pravica do krajšega delovnega časa in druge pravice
Poleg pravice do delne odsotnosti z dela v okviru starševskega dopusta, zakonodaja ureja tudi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. To pravico ima eden od staršev ali druga oseba (rejnik, skrbnik), ki varuje in neguje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma če varuje najmanj dva otroka do 8. leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Oba starša lahko hkrati koristita pravico do krajšega delovnega časa, vendar skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
Zakon tudi določa pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok ter nadomestilo v času odmora za dojenje. Materi, zaposleni za polni delovni čas, pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. ure.
Zaključek: Podpora staršem v sodobni družbi
Spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so začele veljati s 1. aprilom 2023, prinašajo pomembne novosti pri izrabi očetovskega in starševskega dopusta, s poudarkom na večji fleksibilnosti in enakomerni porazdelitvi skrbstvenih obveznosti med oba starša. Možnost delne odsotnosti z dela predstavlja ključno orodje za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter zagotavljanje kakovostne oskrbe otroka. Zavedanje o teh pravicah in možnostih je ključno za vse bodoče in sedanje starše, da lahko sprejemajo informirane odločitve, ki bodo pozitivno vplivale na njihovo družino in kariero. Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok.