Starševstvo je eno najlepših, a hkrati tudi eno najzahtevnejših obdobij v življenju posameznika. Slovenska zakonodaja to prepoznava in zaposlenim staršem zagotavlja širok nabor pravic, ki jim omogočajo lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter zagotavljajo posebno varstvo pred odpovedjo. Vendar pa je pomembno razumeti, da te pravice prinašajo tudi določene obveznosti, tako za zaposlene kot za delodajalce. Ta članek podrobno obravnava pravice in obveznosti, povezane s starševskim dopustom pri delodajalcu fizični osebi, zlasti v luči nedavnih sprememb Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki so začele veljati s 1. aprilom 2023.
Materinski in očetovski dopust: Prvi koraki starševstva
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod ter negi in varstvu otroka takoj po porodu, hkrati pa tudi zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Traja 105 koledarskih dni. Mati mora nastopiti materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov.
Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga lahko v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Ta pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba, materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Pravica se uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala ali bi lahko uveljavljala pravico do materinskega dopusta.
24 UR ZVEČER | KDO SLEDI ZORANU STEVANOVIČU? | POP TV
Starševski dopust: Podaljšana skrb za otroka
Starševski dopust je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno po poteku materinskega oziroma očetovskega dopusta. Po spremembah zakona, ki veljajo za otroke, rojene od 1. aprila 2023 dalje, vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prav tako prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka. To lahko stori v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj. Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Oba seznanita tudi delodajalca s svojim dogovorom. Vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo.
Mati, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Ta pravica mora biti uveljavljena najkasneje 30 dni po pridobitvi (torej po povratku na delo in koriščenju pravice do odmora za dojenje). Glede koriščenja pravice se je potrebno dogovoriti z delodajalcem.
Posebne pravice za posvojitelje, rejce in druge skrbnike
Slovenska zakonodaja zagotavlja pravice do starševskega dopusta tudi osebam, ki niso biološki starši, a prevzamejo skrb za otroka. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisom, ki ureja družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do osmega leta starosti otroka, v istem obsegu in trajanju kot starša. Za otroke, ki so starejši od osmih let in mlajši od 15 let, imajo te osebe pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, ki še ni dopolnil osem let starosti in za katerega sta biološka starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Pravica preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji.
Posebne okoliščine in dopolnilno varstvo
V primeru, da se po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta ugotovi motnja v telesnem ali duševnem razvoju otroka ali dolgotrajna hujša bolezen otroka, otrok pa še ni dopolnil starosti 18 mesecev, ima eden od staršev pravico do dodatnih 90 dni dopusta za nego in varstvo od dneva priznanja pravice. V tem primeru je potrebno vlogo oddati najkasneje do 18. meseca starosti otroka.
Pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva je namenjena staršem, ki varujejo otroka, mlajšega od treh let, ali najmanj dva otroka do konca prvega razreda najmlajšega otroka. Starša lahko pravico koristita tudi hkrati, vendar skupaj le do polovičnega delovnika oziroma ne več kot 20 ur na teden. Minimalni obseg dela je 20 ur tedensko (polovični delovnik). Delodajalec izplačuje plačo glede na dejansko opravljene ure, država pa zagotavlja plačilo prispevkov do polne delovne obveznosti. Pravico do krajšega delovnega časa starši uveljavljajo na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), neodvisno od volje delodajalca. Delodajalec jim mora omogočiti koriščenje te pravice, delavec pa ga mora o tem obvestiti najmanj 30 dni pred začetkom koriščenja krajšega delovnika. Pravico do plačila razlike prispevkov je treba uveljaviti najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim časom.
Dodatne pravice in podpore za starše
Poleg osnovnih pravic do dopusta in nadomestil, slovenska zakonodaja predvideva tudi druge oblike podpore za starše. Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico do dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa ima pravico pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se pravica podaljša.
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme oziroma osnovnih potrebščin za novorojenčka. Pravico uveljavljata mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Njegova višina se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Znesek otroškega dodatka se poveča, kadar otrok živi v enostarševski družini ali če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo.
Dodatek za veliko družino je letni prejemek družini, ki ima najmanj tri otroke do starosti 18 let. Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov. Mesečni prejemek znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Vlogo je treba vložiti na centru za socialno delo 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom.
Zaščita pred odpovedjo in prilagoditev delovnega časa
Slovenska zakonodaja posebej varuje delavce starše pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavki v času nosečnosti, delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, staršem med starševskim dopustom (če ga koristijo v strnjenem nizu kot polno odsotnost) ter še en mesec po izrabi starševskega dopusta. Izjema je mogoča le ob izredni odpovedi ali ob prenehanju poslovanja delodajalca - zgolj s soglasjem delovnega inšpektorja. Če ob zgornjih situacijah prejmete v podpis odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, se posvetujte s pravnim svetovalcem ali se po nasvet obrnite na organizacijo kot je Delovna svetovalnica.
V primeru zaposlitve za določen čas, pogodba preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je opravljeno dogovorjeno delo, ali ko preneha razlog, zaradi katerega je bila sklenjena. Nosečnost ali starševski dopust ne podaljšata avtomatično pogodbe za določen čas. Če pogodba poteče, preneha veljati brez odpovednega roka - tudi če je delavka na porodniškem ali starševskem dopustu. Če pa delodajalec pogodbo odpove predčasno (npr. iz poslovnega ali krivdnega razloga), mora spoštovati posebno varstvo staršev po ZDR-1.
Delavci starši imajo pravico predlagati delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa zaradi usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Delodajalec lahko predlogu ugodi ali ga zavrne, vendar mora svojo odločitev pisno utemeljiti (npr. s potrebami delovnega procesa). Posebna pravila veljajo pri nadurnem in nočnem delu. Pisno soglasje delavca za nadurno in nočno delo je potrebno, če neguje otroka do treh let, je noseča ali doji (če je delo zanjo ali za otroka nevarno), skrbi za hudo bolnega otroka ali otroka s posebnimi potrebami, ali živi sam z otrokom, mlajšim od sedem let.
Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
Zavedanje o svojih pravicah in obveznostih je ključnega pomena za vse zaposlene starše. Z ustrezno informiranostjo in sodelovanjem z delodajalcem je mogoče ustvariti pogoje, ki omogočajo uspešno usklajevanje kariere in družinskega življenja.
tags: #starsevski #dopust #delodajalec #fizicna #oseba