Starševstvo prinaša neprecenljivo veselje, a tudi številne izzive, še posebej pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Slovenija se zaveda pomena podpore družinam v tem ključnem obdobju in ponuja celovit nabor pravic ter podpore staršem, ki jih urejajo predvsem Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta članek podrobno raziskuje posamezne oblike starševskega varstva, od materinskega in očetovskega do starševskega dopusta, ter pojasnjuje sorodne pravice in finančne podpore, ki so na voljo staršem v Sloveniji.
Materinski dopust: Temelj za pripravo na porod in nego novorojenčka
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Ta dopust traja 105 dni in omogoča materi polno odsotnost z dela. Od tega je 15 dni obveznih. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog.
Pomembno je vedeti, da če mati ne nastopi materinskega dopusta v predpisanem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če mati rodi otroka, preden je o izrabi materinskega dopusta obvestila delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kdo od njenih sorodnikov ali zaprosi za pomoč zdravstveno službo.
V izjemnih primerih, ko otrokova mama umre, zaupa otroka ali je začasno nesposobna za nego in varstvo otroka (kar potrdi zdravnik), lahko materinski dopust koristi otrokov oče ali druga oseba. Če mama ni polnoletna, ima status učenke, dijakinje ali študentke, lahko z njenim soglasjem pravico do materinskega dopusta uveljavlja otrokov oče ali stari starši. V tem primeru traja dopust 77 dni od otrokovega rojstva.
Če nosečnica (58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda) sklene novo zaposlitev, je po zakonu dolžna o nosečnosti obvestiti delodajalca.
Očetovski dopust: Spodbujanje očetovske vloge v zgodnji fazi otroštva
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi sodelovali pri negi in varstvu otroka. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, najkasneje tri mesece po rojstvu otroka. Ta pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo.
Če oče očetovskega dopusta ne izrabi, lahko to pravico koristijo tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. To vključuje materinega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerko registrirane istospolne partnerske skupnosti ter osebo, ki dejansko neguje in varuje otroka. Vloga za uveljavitev te pravice se vloži po rojstvu otroka, najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, kjer je mati uveljavljala svoje pravice.
Če oče koristi očetovski dopust po dnevih, mu pripada 77 odstotkov koledarskih dni očetovskega dopusta, kar znaša 11 delovnih dni.
S 1. 4. 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki prinašajo nove ureditve. Nova ureditev očetovskega dopusta velja za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje.
Starševski dopust: Obsežna podpora za oba starša
Starševski dopust je eden ključnih ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni (skupaj 320 dni), ki ga lahko izkoristi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Od tega je 60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev.
Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko ji 60 dni ostane neprenosljivih. Podobno lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, pri čemer mu 60 dni ostane neprenosljivih. Oče lahko te neprenosljive dni izkoristi tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere.
Eden od staršev običajno izrabi starševski dopust neposredno po izteku materinskega dopusta. Če za otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se pravica do starševskega dopusta prizna neposredno po poteku 77. dne od otrokovega rojstva.
Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta in vlogo oddati na centru za socialno delo. Starševski dopust lahko koristita v strnjenem nizu, ali pa se izmenjujeta.
Podaljšanje starševskega dopusta:
- Ob rojstvu dvojčkov ali več otrok se starševski dopust podaljša za 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka.
- Če je otrok nedonošenček, se starševski dopust podaljša za toliko dni, kolikor je bila nosečnost krajša od 260 dni.
- Če otrok potrebuje posebno nego in varstvo, je eden od staršev upravičen do dodatnih 90 dni dopusta, in sicer do otrokovega 18. meseca starosti. V tem primeru je potrebno vlogo oddati najkasneje do 18. meseca starosti otroka.
- Če imajo starši ob rojstvu otroka že dva otroka, ki še nista končala prvega razreda osnovne šole, jim pripada še 30 dodatnih dni, za tri otroke 60 dni, za štiri ali več otrok pa 90 dni.
Neprenosljivi del starševskega dopusta: Fleksibilnost do osmega leta otroka
Neprenosljiv del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izrabi najkasneje do osmega leta starosti otroka. Ta del dopusta se lahko izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj.
Pravica do nadomestila: Finančna podpora med dopustom
Do nadomestila za starševski dopust so upravičene osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) dan pred nastopom posamezne vrste dopusta. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo se izplačuje v času trajanja teh dopustov in znaša 100 % osnove.
- Materinsko nadomestilo navzgor ni omejeno.
- Očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno z 2,5-kratnikom povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za preteklo ali predpreteklo leto.
Če se posamezna vrsta dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu pripada pravica do nadomestila v sorazmernem delu glede na delno odsotnost z dela.
Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Kot zadnji mesec se šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Na primer, za vlogo, vloženo v septembru 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023.
Osebe, ki niso zavarovane za starševsko varstvo (npr. študentke, nezaposlene), a so bile zavarovane najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, so prav tako upravičene do starševskega nadomestila. Zanje se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka ter zneska davkov in prispevkov.
Starševski dodatek: Podpora za tiste brez zavarovanja za starševsko varstvo
Starševski dodatek je namenjen materam (ali očetom) po 77 dneh od rojstva otroka, ki niso zavarovane za starševsko varstvo (npr. študentke, nezaposlene). Trenutno znaša 465,34 evrov mesečno. Upravičenka ali upravičenec je za čas trajanja pravice vključena ali vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če koristi pravico) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Starševski dodatek se izplačuje 365 dni od rojstva otroka. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se pravica do starševskega dodatka podaljša.
Pomoč ob rojstvu otroka in otroški dodatek: Dodatna finančna podpora
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico do te pomoči ima mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do te pomoči. Vlogo lahko starši oddajo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za starše namenjen preživljanju, vzgoji in izobraževanju otroka. Do otroškega dodatka ima eden od staršev ali druga oseba za otroka s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka. Kadar otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov. Če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo, se dodatek poveča še za 20 odstotkov.
Krajši delovni čas zaradi starševstva: Prilagoditev delovnega časa
Krajši delovni čas zaradi starševstva je ukrep, namenjen staršem za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev (ali druga oseba, kot je rejnik ali skrbnik), ki neguje in varuje:
- enega otroka do tretjega leta starosti otroka,
- ali najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur na teden). Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko po novem koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči plačila prispevkov za več kot 20 ur tedensko. Pravica do krajšega delovnega časa zaradi varstva otroka se lahko podaljša do osmega leta starosti najmlajšega otroka, če sta starša pred tem imela pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi varstva otroka do tretjega leta starosti.
Posebna podpora za otroke s posebnimi potrebami in družine v stiski
Država namenja posebno pozornost tudi družinam, ki se soočajo s posebnimi izzivi:
- Dodatek za nego otroka: Ta pravica pripada enem od staršev ali drugi osebi za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Namenjen je kritju povečanih življenjskih stroškov. Mesečna višina dodatka znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Gre za osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek je namenjena tudi enemu od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka.
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR. Vlogo vložijo samo družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka.
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Starši so ena od kategorij, ki so v delovnem razmerju posebej varovani. Zlasti velja to za delavko v času nosečnosti, delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, ter starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, in še en mesec po izrabi tega dopusta.
Odmor za dojenje
Materi, ki je zaposlena za polni delovni čas, pripada na podlagi potrdila specialista pediatra odmor za dojenje do 18. meseca starosti otroka. Ta čas se šteje kot delovni čas.
Slovenija se tako uvršča med države, ki staršem ob rojstvu otroka nudijo izjemno širok spekter podpore, s čimer si prizadeva za zagotavljanje kakovostnega okolja za rast in razvoj otrok ter za lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti staršev.