Rojstvo otroka predstavlja eno najpomembnejših življenjskih prelomnic, ki prinese globoke spremembe v vsakdanje življenje posameznika in para. Dojenček zahteva izjemno veliko časa, nege in pozornosti, kar pogosto postavlja starše pred izzive pri organizaciji dela in družinskega življenja. V tem ključnem obdobju države članice Evropske unije nudijo različne oblike podpore, predvsem preko sistemov starševskega dopusta, ki se med državami članicami bistveno razlikujejo tako po trajanju kot po višini nadomestil. Z razvojem družbenih norm in zakonodaje se povečuje tudi vloga očetov pri negi in varstvu otroka, kar se odraža v novih pristopih k urejanju očetovskega in starševskega dopusta.
Materinski, očetovski in starševski dopust v Sloveniji: Podrobna analiza
V Sloveniji je pravni okvir za starševsko varstvo urejen z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Ta zakon opredeljuje tri ključne oblike odsotnosti z dela zaradi rojstva in nege otroka: materinski dopust, očetovski dopust in starševski dopust.
Materinski dopust je namenjen izključno materam in traja 105 dni, pri čemer je 15 dni obveznih. Namenjen je okrevanju matere po porodu ter omogoča zgodnje navezovanje stika z novorojenčkom.
Očetovski dopust je namenjen očetom in traja 15 koledarskih dni. Oče ga mora izkoristiti do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu, kot so materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerica registrirane istospolne partnerske skupnosti, ter zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust. V primeru rojstva dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev, kar skupaj znaša 320 dni. Starševski dopust se lahko izrabi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Posebnost slovenskega sistema je, da je 60 dni starševskega dopusta za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko 60 dni ostane neprenosljivih in jih lahko izkoristi le ona. Podobno lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi le on, tudi med materinskim in starševskim dopustom matere.
V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
Finančna podpora med starševskim dopustom
Med materinskim, očetovskim in starševskim dopustom se izplačujejo ustrezna nadomestila, ki znašajo 100 % osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno. Za očetovsko in starševsko nadomestilo pa velja zgornja omejitev, ki znaša 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo ali predpreteklo leto. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za dopust. Med trajanjem pravice sta upravičenec in otrok vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Dodatne pravice in ugodnosti za starše v Sloveniji
Poleg omenjenih dopustov slovenska zakonodaja predvideva tudi druge oblike podpore. Pomoč ob rojstvu otroka je namenjena nakupu opreme za novorojenčka in pripada vsakemu novorojenčku, čigar mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Sloveniji.
Zaposlenim materam pripada med odmorom za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 1 ure odsotnosti z dela dnevno do 18. meseca starosti otroka.
Ena od pomembnih pravic je tudi pravica do dela krajši delovni čas zaradi starševstva, ki jo ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če starš varuje enega otroka, ima to pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur tedensko). Oba starša imata lahko hkrati pravico do dela krajši delovni čas, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
Posebna pravica je namenjena tudi staršem, ki zapustijo trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi imajo skupno stalno prebivališče, in sicer do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Starševski dopust v Evropski uniji: Primerjava in uskladitev z direktivami
Evropska direktiva 2010/18/EU postavlja temeljne smernice za urejanje starševskega dopusta v državah članicah. Ključni cilji so zagotavljanje individualne in načeloma neprenosljive pravice do starševskega dopusta za vsakega od staršev v primeru rojstva ali posvojitve otroka do starosti osem let. Direktiva določa, da mora starševski dopust trajati vsaj štiri mesece, pri čemer je del le-tega lahko prenosljiv, najmanj en mesec pa mora biti neprenosljiv. Neprenosljivost pravice pomeni, da eden od staršev ne more prenesti svoje pravice do dopusta na drugega starša.
Države članice morajo sprejeti ukrepe za varovanje zaposlenih pred manj ugodno obravnavo ali odpustom zaradi prošnje ali izrabe starševskega dopusta ter zagotoviti neprekinjeno upravičenost do socialne varnosti in zaščite. Rok za uvedbo zahtevanih ukrepov je bil 8. marec 2012.
What powers does the EU have?
Slovenija je v okviru uskladitve s to direktivo preuredila upravičenost do in trajanje starševskega dopusta. Predlagani zakon je uvedel neprenosljivo pravico do 30 dni starševskega dopusta za vsakega starša, kar predstavlja minimalno zahtevo EU. Po novem je starševski dopust individualna pravica vsakega od staršev v trajanju 130 dni, dodatnih 30 dni pa je neprenosljivih. To pomeni, da upravičeni starš svoje pravice ne more več prenesti na drugega starša, razen v določenih izjemah. V praksi bi lahko eden od staršev izrabil svojih 130 dni starševskega dopusta plus 100 dni, če mu jih odstopi drugi starš, pri čemer bi moral vsak od staršev izrabiti vsaj 30 dni starševskega dopusta.
Predlagani zakon prav tako izenačuje pravice vseh oseb, ki dejansko skrbijo za otroke, uvaja pravico do 1-urne odsotnosti z dela zaradi dojenja ter spreminja pravico do krajšega delovnega časa.
Primerjava dolžine starševskega dopusta v različnih evropskih državah
Različne evropske države ponujajo bistveno drugačne pogoje glede dolžine starševskega dopusta. Države lahko razdelimo v dve skupini glede na skupno trajanje celotne pravice do odsotnosti z dela po rojstvu otroka:
- Prva skupina: Države, v katerih imajo starši na voljo od devet do petnajst mesecev dopusta. V to skupino sodijo Slovenija, Belgija, Hrvaška, Danska, Grčija, Islandija, Irska, Italija, Luksemburg in Velika Britanija.
- Druga skupina: Države, ki zagotavljajo dopust do treh let. Sem uvrščamo Češko, Finsko, Madžarsko, Francijo, Nemčijo, Litvo, Norveško, Poljsko, Portugalsko in Španijo.
Avstrija in Švedska se nahajata med tema skupinama. Na Švedskem imata oba starša na voljo 480 dni dopusta, ki ju lahko izrabita po dnevih ali urah kadarkoli do otrokovega osmega leta.
Pomemben dejavnik pri izrabi dopusta je tudi višina nadomestila; nižje nadomestilo manj verjetno izkoristijo očetje.
Mednarodna primerjava in prakse v državah OECD
Mednarodna organizacija dela (MOD) sicer določa, da naj bi bil porodniški dopust dolg vsaj 14 tednov. Vendar pa se v praksi dolžina in višina nadomestil močno razlikujejo med državami.
V povprečju materam v državah OECD pripada nekaj manj kot 18 tednov plačanega porodniškega dopusta. Skoraj vse države nudijo plačan dopust vsaj prve tri mesece, nekatere pa celo več kot leto dni. Starševski dopust, ki ga običajno matere porabijo za materinskim, je plačan manj kot prej materinski.
ZDA predstavljajo posebno skrajnost, saj materam ne pripada noben plačan porodniški dopust, kar jih uvršča med redke države z takšnim konceptom. Kljub temu si Američanke pogosteje lahko privoščijo neplačan porodniški dopust kot matere v nekaterih državah, kjer socialno varstvo sicer nudi delno nadomestilo.
Na drugi strani se nahajajo evropske države, ki so bolj radodarne. Estonija ponuja najdaljši porodniški dopust, kar 166 tednov (3 leta), pri čemer mama prejme nadomestilo v višini več kot polovice prihodkov. V državah, ki omogočajo zelo dolg porodniški dopust, je večina nadomestila prihodka zgoščena v začetnem delu.
Očetje so ob rojstvu otroka v državah OECD na dopustu le kratek čas, večinoma pa države nudijo nadomestilo skoraj celotnega dohodka. Osem držav OECD očetom ne nudi specifičnega dopusta, trinajst držav pa nudi do dva tedna očetovskega dopusta.
V Sloveniji se pravila glede očetovskega dopusta spreminjajo. Po novem bodo očetje, ki bodo postali očetje letos, imeli na voljo le še 30 dni plačanega dopusta.
Pravne vidike in uveljavljanje pravic v primeru mednarodnih situacij
Primeri, kot je belgijski državljan, ki živi v Franciji in ima otroke v Luksemburgu po ločitvi, poudarjajo kompleksnost mednarodnih družinskih zadev. Sodišča v eni državi EU lahko odločajo o starševski skrbi, če je otrok s to državo povezan. Odločbe sodišč v eni državi EU se načeloma priznavajo in uveljavljajo v drugi državi članici. Vendar pa je pri odločanju o starševski skrbi, zlasti glede plačevanja preživnine, ključno sodišče, ki je pristojno glede na prebivališče otroka ali druge povezave.
Če belgijski državljan, ki živi v Franciji, želi odpeljati otroke iz Luksemburga v Francijo, mora upoštevati pravice bivšega zakonca. Odpeljati otroke brez soglasja drugega starša, ki ima pravico do stikov, se lahko celo šteje kot ugrabitev otrok. Zato je v takšnih primerih nujno sodelovanje s pravnimi strokovnjaki, ki poznajo mednarodno družinsko pravo in postopke v posameznih državah članicah EU. Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok.
Pravice zaposlenih med starševskim dopustom in po njem
Delodajalci morajo poznati osnovna pravila glede starševskega dopusta. Ne glede na vrsto pogodbe imajo vsi zaposleni pravico zaprositi za družinski dopust. Delodajalec ne sme odpustiti ali obravnavati drugače zaposlenega, ki je na starševskem dopustu. Vsi delavci so upravičeni do najmanj štirih tednov plačanega dopusta na leto.
Vsak od staršev ima pravico do najmanj štirih mesecev starševskega dopusta, od katerih sta vsaj dva meseca plačana in sta neprenosljiva. Dva meseca starševskega dopusta je mogoče prenesti na drugega starša. Po zakonodaji EU lahko delavec odide na starševski dopust kadarkoli, dokler otrok ne dopolni starosti 8 let, čeprav nekatere države to starostno omejitev lahko znižajo.
Ko se zaposleni vrne s starševskega, očetovskega ali oskrbovalskega dopusta, ima pravico do vrnitve na isto delovno mesto. Če to ni mogoče, mu mora delodajalec ponuditi podobno delovno mesto v skladu z delovno pogodbo in pod enakimi pogoji. Zaposleni so upravičeni tudi do vseh izboljšav delovnih pogojev, ki so bile uvedene med njihovo odsotnostjo.
Zaposleni z otroki, ki so stari do (najmanj) 8 let, imajo pravico zahtevati začasno prožno ureditev dela. Delodajalec mora vsako prošnjo za prožno ureditev dela ustrezno upoštevati in navesti razloge za morebitno zavrnitev.
tags: #starsevski #dopust #irek