Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) v Sloveniji zagotavljata zaposlenim staršem vrsto pravic, ki jim omogočajo lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Ena izmed ključnih pravic je možnost dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, ki je namenjena varstvu in negi otroka. Ta ureditev ne predstavlja zgolj olajšave za starše, temveč je tudi pomemben ukrep za spodbujanje enakosti spolov na trgu dela in krepitev družinske politike države.
Razumevanje pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva
Pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva je zakonsko določena in delodajalec je ne sme odreči, ne glede na morebitne organizacijske ali ekonomske težave. Krajši delovni čas po ZSDP-1 lahko znaša največ polovico polnega delovnega časa, kar pomeni, da zaposleni, ki je imel prej 40-urni delavnik, lahko dela najmanj 20 ur tedensko. To omogoča staršem, da delajo po sedem, šest, pet ali najmanj štiri ure dnevno, pri čemer je natančna razporeditev ur prepuščena dogovoru med zaposlenim in delodajalcem, ob upoštevanju potreb delovnega procesa.
Pomembno je poudariti, da se delovni čas pri tej pravici praviloma razporedi enakomerno, kar pomeni, da mora zaposleni vsak dan delati enako število ur. Delodajalec tudi ne sme odrediti dela preko določenega krajšega delovnika ali neenakomerno razporediti oziroma začasno prerazporediti delovnega časa. Kljub temu pa lahko odredi delo tudi popoldan, v soboto ali nedeljo, če je to skladno z dogovorjenim krajšim delovnikom.
Kdo je upravičen do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva?
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva lahko uveljavi:
- Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti: To je osnovna oblika te pravice, ki staršem omogoča neposredno nego in varstvo najmlajših otrok.
- Eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, največ do 18. leta starosti otroka: Ta določba prepoznava specifične potrebe staršev otrok s posebnimi potrebami in jim omogoča daljše obdobje dela s krajšim delovnim časom.
- Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka: V primeru več otrok se pravica podaljša, kar olajšuje usklajevanje obveznosti veččlanskih družin. Pri tem je pomembno, da je eno leto izrabe te pravice neprenosljivo za vsakega od staršev, kar spodbuja enakomernejšo porazdelitev skrbi.
Pomembno je tudi, da se šteje, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima starševsko skrb in otroka dejansko neguje in varuje. Pravica do krajšega delovnega časa ne pripada, če je otrok v rejništvu ali v zavodu z zdravljenjem, usposabljanjem, vzgojo ali šolanjem s celodnevno oskrbo.
Postopek uveljavljanja pravice
Za uveljavitev pravice do krajšega delovnega časa je ključen odprt dialog med zaposlenim in delodajalcem. Zaposleni je dolžan delodajalca obvestiti o nameri začetka dela s krajšim delovnikom najmanj 30 dni pred nastopom. Sledi sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki natančno opredeli novo ureditev delovnega časa.
Po sklenitvi aneksa je potrebno pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljaviti na pristojnem Centru za socialno delo. Tam je treba oddati izpolnjeno vlogo z priloženim aneksom k pogodbi o zaposlitvi, ki navaja obdobje krajšega delovnika in število ur. V primeru uveljavljanja skrajšanega delovnika do 18. leta starosti otroka zaradi zdravstvenih razlogov, je obvezno predložiti tudi ustrezno zdravstveno dokumentacijo.
Če delodajalec ne omogoči pravice do skrajšanega delovnika, mu grozi globa od 3000 do 5000 evrov, odgovorni osebi pa od 300 do 600 evrov.
Finančne posledice in državne spodbude
Delo s krajšim delovnim časom ima seveda finančne posledice. Delodajalec plačuje sorazmerni del prispevkov in plačuje le za dejansko opravljene ure. To pomeni, da na primer pri polovičnem delovnem času zaposleni prejme le polovico neto plače. Republika Slovenija pa v teh primerih zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Država tako plačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in starševsko varstvo, ter prispevke za zdravstveno zavarovanje.
Prenova kleti brez napak: vlaga, prezračevanje in skriti stroški (Gregor Knez, Igor Pejić)
V letu 2019 je država za prispevke za skrajšan delovni čas izplačala 19,3 milijona evrov, kar kaže na obseg te pravice in pomen državne podpore.
Statistika in demografski trendi
Podatki kažejo, da se je za skrajšan delovni čas v Sloveniji odločalo vse več staršev. V letu 2017 se je za krajši delovni čas odločilo 9891 staršev, v letu 2018 10.454, v letu 2019 pa 10.397. Vendar pa statistika razkriva tudi pomembno demografsko neravnovesje: v veliki večini se za krajši delovnik odločajo ženske. V letu 2019 je bilo denimo na skrajšanem delovnem času 20.456 mamic in le 798 očetov. To odraža tradicionalno vlogo ženske kot primarne skrbnice otrok, čeprav zakon omogoča enako pravico tudi očetom.
Novejše spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so začele veljati s 1. aprilom 2023, vključno s prenosom dela evropske Direktive (2019/1158), stremijo k boljši usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja ter enakosti spolov. Novosti vključujejo podaljšanje obdobja dela s krajšim delovnim časom do osmega leta starosti najmlajšega otroka, kar velja za starše, ki negujejo najmanj dva otroka. Prav tako so bile prilagojene določbe glede očetovskega in starševskega dopusta, s čimer se želi spodbuditi večje vključevanje očetov v skrb za otroke.
Posebne situacije in pravna razlaga
Zakon o delovnih razmerjih poleg specifičnih pravic za starše ureja tudi splošne določbe o usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Delavci z družinskimi obveznostmi lahko predlagajo drugačno razporeditev delovnega časa, vendar je ta predlog odvisen od odobritve delodajalca, ki se mora na predlog pisno odzvati in svojo odločitev utemeljiti zgolj iz potreb delovnega procesa. Vendar pa je položaj drugačen, ko gre za uveljavljanje pravic iz starševskega zavarovanja, kjer delodajalec pravice ne sme odreči.
Sodna praksa, kot na primer Sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi IIIV Ips 208/2014, potrjuje, da je uveljavljanje pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ukrep pozitivne diskriminacije in da delodajalec ne sme omejevati te pravice. Takšno ravnanje je lahko obravnavano kot prepovedana diskriminacija.
Vprašanja glede neenakomerne razporeditve delovnega časa za delavce na krajšem delovniku zaradi starševstva so bila prav tako obravnavana. Zakon izrecno prepoveduje delodajalcu, da bi delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o starševskem varstvu, odredil delo v neenakomerno razporejenem delovnem času. To pomeni, da predlagane oblike dela, kot so "mešani urniki" ali neenakomerna razporeditev v enem tednu, ne samo da niso dopustne, ampak bi bile nezakonite.
Vpliv krajšega delovnega časa na druge pravice
Delo s krajšim delovnim časom, tudi v obsegu 20 ur na teden ali več, še vedno prinaša pravico do malice in prevoza, pri čemer znesek nadomestila ostane enak kot pri polnem delovnem času, če se število delovnih dni ne spremeni. Edina razlika je v času za malico, ki je pri krajšem delovniku običajno krajši.
Kar zadeva letni dopust, delavec s krajšim delovnim časom ima pravico do najmanj štirih tednov dopusta, minimalno število dni pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu. Regres je sorazmeren številu ur tedenskega delavnika, kar pomeni, da delavec s krajšim delovnim časom prejme sorazmerni del regresa. Pokojninska doba se prav tako obračunava sorazmerno, vendar pa krajši delovni čas ne vpliva na obračun delovne dobe ali izplačilo jubilejne nagrade, kjer se šteje polna doba. V primeru invalidnosti ali starševstva, pa delavcu pripadajo enake pravice iz naslova socialnega zavarovanja kot če bi delal polni delavnik.
Prenova kleti brez napak: vlaga, prezračevanje in skriti stroški (Gregor Knez, Igor Pejić)
Zaključek
Pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva predstavlja pomemben mehanizem za podporo zaposlenim staršem v Sloveniji. Omogoča jim boljše usklajevanje poklicnih in zasebnih življenj ter prispeva k večji kakovosti življenja družin. Kljub obstoječim zakonskim določbam in sodni praksi, ki ščitijo te pravice, so izzivi pri njihovi implementaciji še vedno prisotni, predvsem v zvezi z enakomernejšo porazdelitvijo skrbi med oba starša in razumevanjem ter spoštovanjem teh pravic s strani delodajalcev. Zato je nujno nadaljevanje ozaveščanja tako med zaposlenimi kot delodajalci, da bi se pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva še bolj uveljavila kot standardna in cenjena možnost na trgu dela.