Slovenija se uvršča med države, ki staršem ob rojstvu otroka nudijo obsežno podporo, kar jim omogoča boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter zagotavlja kakovostno raven življenja. Paleta pravic in prejemkov, ki so na voljo, je široka in zajema različne vidike starševstva, od finančnih nadomestil do možnosti za prilagajanje delovnega časa. Zavedamo se, da so dopusti za nego in varstvo otroka ter finančna nadomestila izjemno pomembne pravice za načrtovanje in usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Zato omogočamo materinski, očetovski in starševski dopust, prispevamo k stroškom za preživljanje otrok, skrbimo za vsem dostopno starševsko varstvo ter podeljujemo posebne pravice staršem.
Materinski dopust: Temelj za nego novorojenčka
Materinski dopust je namenjen materi v trajanju 105 dni, od tega je 15 dni obveznih. Ta dopust predstavlja ključno obdobje za pripravo na porod, nego in varstvo otroka takoj po porodu ter zaščito materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na centru za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. V kolikor mati ne nastopi s porodniškim dopustom 28 dni pred datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu. Izjema je le, če mati na dan poroda še ni nastopila s porodniškim dopustom.
Če mati ni polnoletna, ima status učenke, dijakinje ali študentke, lahko z njenim soglasjem uveljavlja pravico do materinskega dopusta otrokov oče ali stari starši. V tem primeru traja dopust 77 dni (za 28 dni manj, kot jih koristi nosečnica pred porodom) od otrokovega rojstva.
Obveznosti v zvezi z materinskim dopustom vključujejo izpolnitev obrazcev na centru za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Prav tako je ključno, da delodajalca obvestite vsaj 30 dni pred nastopom materinskega dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča; v tem primeru naj obvesti delodajalca kateri od vaših sorodnikov oziroma zaprosite za pomoč zdravstveno službo. Če ste noseči (58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda) in se vam obeta služba, je po zakonu prav, da tega nikakor ne zamolčite.
Očetovski dopust: Aktivno vključevanje očetov v zgodnji fazi
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi sodelovali pri negi in varstvu otroka. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela najkasneje tri mesece po rojstvu otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druge osebe ter materin zakonec, zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Pravico se uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala oz.
Če oče koristi očetovski dopust po dnevih, mu pripada 70 odstotkov koledarskih dni očetovskega dopusta, kar znaša 11 delovnih dni.
Starševski dopust: Fleksibilnost za oba starša
Starševski dopust traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni) v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, pri čemer je 60 dni vsakega starša neprenosljivih. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo ona. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on (lahko tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere).
Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se pravica do starševskega dopusta prizna neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.
Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj). Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka do osmega leta starosti, ima pravico do starševskega dopusta v enakem obsegu kot starša. Za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, imata posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb, pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, ki še ni dopolnil osem let starosti, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
Finančna podpora družinam: Od otroškega dodatka do pomoči ob rojstvu
Država nudi tudi vrsto finančnih prejemkov za pomoč pri preživljanju otrok.
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico do te pomoči ima mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka. Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti, če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Otroški dodatek je namenjen otrokom s prijavljenim bivališčem v Republiki Sloveniji, kjer družina tudi dejansko živi, in sicer do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Kadar otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov. Če imate že veljavno pravico, vam ni potrebno oddajati nove vloge, pravica bo podaljšana avtomatsko. Novo vlogo oddajate v tridesetih dneh od rojstva otroka, v tem primeru bo pravica veljala od meseca njegovega rojstva. Če ste prejeli novo odločbo o vračilu določenega sredstva otroškega dodatka in imate še naprej veljavno pravico do otroškega dodatka, se vam bo po pravnomočnosti odločbe začel avtomatični poračun dolga.
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Trenutno znaša 465,34 evrov mesečno. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če koristi pravico) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Starševski dodatek se izplačuje 365 dni od rojstva otroka.
Dodatek za veliko družino (ali dodatek za tri ali več otrok) je letni prejemek, ki znaša 404,48 EUR za družino s tremi otroki in 491,52 EUR za družino s štirimi ali več otroki, ne glede na materialni položaj družine. Vlogo vložijo samo družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka.
Posebna podpora za otroke s posebnimi potrebami
Za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, so na voljo dodatni prejemki in olajšave.
Dodatek za nego otroka je družinski prejemek, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami. Mesečna višina dodatka znaša 102,40 EUR. Za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju znaša 102,40 EUR, za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni pa 204,80 EUR. Do dodatka je upravičen eden od staršev ali druga oseba, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu starosti pa le v izjemnih primerih.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice.
Prilagoditev dela zaradi starševstva
Delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva je ukrep, namenjen staršem za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur na teden). Krajši delovni čas zaradi varstva otroka bosta lahko po novem koristila oba starša naenkrat, vendar pri tem ne smeta preseči plačila prispevkov za več kot 20 ur tedensko. Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam.
Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do njegovega 18. leta starosti lahko uveljavlja eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok uveljavlja vlagatelj z Obrazcem S-3/2, najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela. V tem primeru se pravica prizna z naslednjim dnem po zapustitvi trga dela. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok z dnem vložitve vloge. V času trajanja pravice se upravičencu plačujejo prispevki za socialno varnost od višine minimalne plače. Pravica lahko traja najdlje do konca 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka, ob pogoju, da starejši otroci še niso dopolnili 18 let.
Druge pomembne pravice in svetovanja
Subvencija vrtca je na voljo v določenih občinah, pri čemer se lahko otrok pripiše v vrtec v drugo občino. Zamuda pri oddaji vloge za subvencijo vrtca lahko vpliva na čas uveljavljanja pravice.
V primeru težav v zakonski zvezi nudita predhodno svetovanje in strokovno svetovanje možnost reševanja težav in izboljšanja odnosa, s ciljem ohranjanja zveze ali sporazumnega urejanja razmerij ob razvezi. Mediacija pa ponuja brezplačno pomoč pri sporih iz razmerij do otrok, kjer lahko sodeluje tudi otrok, s ciljem sklenitve sporazumnega dogovora.
Za urejanje očetovstva je mogoče očetovstvo priznati pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki. V primeru nesoglasij glede spremembe osebnega imena mladoletnega otroka lahko pomaga center za socialno delo, v skrajnih primerih pa odloči sodišče.
Država si prizadeva ustvarjati ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok.
tags: #starsevski #dopust #oce