Več kot le študentski status: nosečnost in materinstvo v času izobraževanja prinašata nove izzive in pravice, ki jih je pomembno poznati. V Sloveniji se vedno več študentk in dijakinj v času študija sreča z materinstvom. Ta pomembna življenjska odločitev prinaša s seboj tako neizmerno veselje kot tudi številne izzive, zlasti pri usklajevanju študijskih obveznosti z novimi družinskimi vlogami. Na srečo obstajajo zakonske in druge oblike podpore, ki so namenjene študentskim družinam in dijakinjam mamicam, ter tako olajšujejo to prehodno obdobje. Članek bo osvetlil kompleksno področje pravic in ugodnosti, ki pripadajo staršem med študijem, od dodatnih študijskih let do denarnih prejemkov in drugih oblik pomoči, s poudarkom na specifičnem položaju nosečih študentk in dijakinj, ki postanejo mame.
Pravni okvir in splošne informacije
Za tiste, ki se v pravnih zadevah ne znajdejo, je prvi korak iskanje zanesljivih informacij. V Sloveniji je ključni vir Pravno-informacijski sistem (PISRS), kjer so dostopni aktualni zakoni in pravilniki. Vsi pravni akti imajo pred naslovom oznako s piko. Razumevanje teh predpisov je temelj za uveljavljanje vseh pripadajočih pravic.
Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) je nediskriminatoren in ne razlikuje pacientov glede na spol ali leta. Kljub temu pa je veliko določil vezanih na mladoletni status posameznika, ki uživa posebno pravno varstvo. Izrecnih določil o nosečih mladoletnicah ali študentkah v tem zakonu sicer ne najdemo, se pa na ta materinski status nanašajo številna določila socialno obarvanih predpisov. Slovenska zakonodaja sicer ne pozna definicije »študentska družina«. Evropska unija spodbuja države članice, naj bolj upoštevajo položaj mladih žensk in moških, ki imajo poleg študija ali usposabljanja tudi družinske obveznosti, ter jim omogočijo usklajevanje študija, usposabljanja in družinskega življenja, podprejo uravnoteženo prevzemanje družinskih obveznosti pri mladih brez kakršne koli diskriminacije in jim omogočijo, da bi bil njihov prispevek k rasti in evropski konkurenčnosti čim večji. Temu pomembnemu vprašanju je posvečena tudi Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2007 o regulativnem okviru za ukrepe usklajevanja družinskega življenja in študijskega časa za mlade ženske v Evropski uniji (2006/2276(ini)). Izobraževanje in družina naj bi spadala med nacionalne pristojnosti in odgovornosti. Dostop do izobrazbe, vseživljenjskega učenja in kakovostnega usposabljanja je bistven pogoj, da mladi pridobijo kvalifikacije, ki jih Evropa potrebuje, tako za vzpodbujanje zaposlovanja in rasti kot za medgeneracijsko solidarnost in obnavljanje prebivalstva. To velja tudi za Slovenijo, ki je »vstopila« v EU kot polnopravna članica leta 2004.
Dodatno študijsko leto in status študenta
Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v 70. členu študentkam materam zagotavlja pravico do dodatnega študijskega leta za vsakega živo rojenega otroka. Ta pravica ne vpliva na možnost koriščenja absolventskega staža, prepisa na drugo fakulteto ali pravico do rednega ponavljanja letnika. Lahko jo izkoristite tudi, če otrok pride na svet v času absolventskega staža, kar posledično podaljša ta staž za dodatno leto. Pomembno je poudariti, da ZVis ne določa obveznosti, da se dodatno študijsko leto izkoristi takoj v študijskem letu po rojstnem otroka. Kljub temu nekatere fakultete zaradi svoje prakse zahtevajo takojšnje koriščenje te pravice.
Poleg tega Statut Univerze v Ljubljani v 240. členu določa, da študentu miruje status študenta v času materinstva ali očetovstva. V primeru materinstva oziroma nosečnosti, lahko komisija za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku izjemoma odobri tretji redni vpis v prvi letnik, če študent dokaže, da v prvem ali ponavljajočem se letniku istega ali drugega študijskega programa ni mogel izpolnjevati študijskih obveznosti zaradi materinstva. Vsak študent ima sicer možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali enega rednega vpisa in enega ponavljanja.
Dijakinje, ki v času študija postanejo mame, imajo prav tako specifične pravice. Na podlagi ginekologovega potrdila o predvidenem datumu poroda v skladu s Pravilnikom o šolskem redu sklenejo pedagoško pogodbo, v kateri so podrobneje opredeljene njihove obveznosti, pravice in dolžnosti. Zaradi materinstva se status dijakinji lahko podaljša največ za dve leti. Vendar pa dijakinjam/mamicam ne pripadata starševski dopust in starševsko nadomestilo, ki sta sicer namenjena zaposlenim.
Finančne podpore in denarni prejemki
Študentske družine in dijakinje mamice imajo pravico do različnih denarnih prejemkov in subvencij, ki jim lahko bistveno olajšajo finančno breme.
Subvencionirano bivanje in prehrana
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov študente, ki postanejo starši, dodatno nagradi pri pridobivanju bivališča v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo. Eden od staršev študentov dobi dodatnih 100 točk za sprejem v študentski dom, v primeru izjemno težkega socialnega položaja pa še dodatnih 50 točk na podlagi ustreznih dokazil. Subvencija za bivanje se lahko dodeli tudi partnerju ali partnerici študenta, ki namerava bivati s študentom in otrokom, če izpolnjuje pogoje.
Glede subvencionirane prehrane, ki jo ureja Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP), študentom staršem pripada 10 dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno na vsakega otroka. Te obroke lahko uveljavlja eden od staršev, časovna omejitev pri koriščenju ne velja, prav tako je možno koristiti dva obroka naenkrat.
Otroški dodatek
Otroški dodatek je denarni prejemek, ki ga ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Pripada enemu od staršev z uradnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, tudi začasnim. Pravica do otroškega dodatka traja do otrokovega 18. leta starosti. Višina dodatka je odvisna od socialnega položaja družine in števila otrok, giblje pa se od 20 EUR do 140 EUR mesečno. Določi se glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Vlogo za otroški dodatek je potrebno vložiti na pristojnem centru za socialno delo (CSD) v 90 dneh po otrokovem rojstvu, da se pravica prizna od rojstva otroka, sicer od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Vlogo je potrebno vsako leto obnoviti.
Starševski dodatek
Starševski dodatek je namenjen osebam, ki niso upravičene do starševskega nadomestila, kar vključuje tudi večino študentov, ki običajno niso redno zaposleni in zavarovani po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Pravica lahko traja 365 dni od otrokovega rojstva. Mati jo lahko uveljavlja 30 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 30 dni po porodu, sicer se ji pravica prizna od vložitve vloge. Oče lahko pravico uveljavlja najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki mu to omogoča. Starševski dodatek vključuje tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni priznanje do enega leta pokojninske dobe. Če študent dela preko študentskega servisa in hkrati prejema starševski dodatek, je priporočljivo na študentski servis prinesti potrdilo o prijavi v zavarovanje, da se izognejo plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pomoč ob rojstvu otroka
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka, lahko pa se ga prejme tudi v obliki paketa. Vrednost te pomoči je 350,00 € za otroke rojene po 1. 1. 2008. Pravico ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, vlogo pa je potrebno oddati najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Dohodninska olajšava za vzdrževanega družinskega člana
Eden od staršev lahko uveljavlja dohodninsko olajšavo za vzdrževanega družinskega člana. Ta znaša 2.436,92 EUR letno oziroma nekaj več kot 203 EUR mesečno. Olajšavo lahko koristi eden od staršev za otroka, ki ga je v preteklem letu dejansko preživljal.
Denarna socialna pomoč in izredna denarna socialna pomoč
V primeru, da družina ne zmore zagotoviti sredstev za preživetje v višini minimalnega dohodka, je upravičena do denarne socialne pomoči. Materinstvo v času rednega študija je lahko eden od razlogov za upravičenost do te pomoči, vendar je potrebno najprej urediti preživnino s strani staršev (če je študent mlajši od 26 let in ga partner ne more preživljati) in otroka s strani očeta/matere. Višina pomoči se izračuna kot razlika med minimalnimi dohodki družine in njenimi lastnimi dohodki. V primeru izrednih stroškov, na katere družina ni mogla vplivati, je možno zaprositi tudi za izredno denarno socialno pomoč.
Državna štipendija in študijsko leto
Državna štipendija je pravica, ki je vezana na študentski status in ni pogojena s starševstvom. Za njeno pridobitev dohodek posameznika ali gospodinjstva ne sme presegati določene meje. Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) v 87. členu omogoča podaljšanje štipendijskega razmerja in prejemanje štipendije za eno študijsko leto, če študent ponavlja letnik zaradi starševstva ali drugih upravičljivih razlogov. Pomembno je ločiti to pravico od dodatnega študijskega leta po ZVis. Pravilnik o štipendiranju materinstvo (porod) obravnava kot zdravstveno opravičljiv razlog za ponovni vpis v isti letnik, s čimer štipendija pripada. Vendar pa se ta pravica ne more uveljavljati v času podaljšanega absolventskega staža, saj se štipendija v absolventskem stažu lahko izplačuje le eno leto. Po prenovljenem zakonu o štipendiranju bodo državne štipendije urejali centri za socialno delo. V primeru ponovnega vpisa v letnik zaradi starševstva, se štipendija lahko podaljša, vendar le enkrat na posamezni stopnji študija in ne v času absolventskega leta.
Preživnina in druge oblike podpore
Študent starš lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosi za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, vendar si mora pred tem urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če je mlajši od 26 let in ga partner ne more preživljati) ter preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere. Preživninska obveznost staršev do otroka traja do 18. leta starosti, ali do 26. leta, če se redno šola. V primeru, da starši ne zmorejo zagotoviti sredstev, je otrok upravičen do pomoči s strani države. Dogovor o preživnini se lahko sklene pri notarju ali pa se vloži tožba za preživnino na sodišču.
Poleg zakonskih pravic in denarnih prejemkov, študentske družine lahko poiščejo pomoč tudi pri različnih društvih, dobrodelnih organizacijah, fundacijah in zavodih. Med njimi izstopa Fundacija Študentski tolar, ustanova ŠOU v Ljubljani, ki nudi enkratno denarno pomoč. Prav tako je priporočljivo preveriti na spletni strani občine, kateri pripadate, saj nekatere občine nudijo posebne pomoči za novopečene starše. V primeru ogroženih študentskih družin je možno tudi trimesečno brezplačno bivanje v Študentski hiši Srce, kjer jim poleg bivanja nudijo tudi razne druge storitve, kot so podporne skupine, psihoterapija, pomoč pri iskanju stanovanja, odvetniške nasvete itd.
V Klubu študentskih družin Slovenije je trenutno včlanjenih 46 družin z vsega skupaj 78 otroki. V Klubu študentskih in dijaških družin Maribor je trenutno včlanjenih 57 študentskih družin, kar pa verjetno ne pomeni, da je to celotno število študentskih družin na fakultetah v Mariboru, saj se vsi ne včlanijo v KŠDDM. Predvidevamo, da je študentskih družin v Sloveniji okoli 300.
Izračun in primerjava pravic
Pri sprejemanju odločitev glede študija in starševstva je ključnega pomena natančen pregled vseh pripadajočih pravic in ugodnosti. V primeru dileme glede finančnega vidika med ohranjanjem statusa študenta (vključno z absolventskim stažem) in iskanjem zaposlitve, je nujno pretehtati vse možnosti. Zaposlitev lahko prinese porodniško nadomestilo, vendar obenem pomeni izgubo statusa študenta in s tem povezanih ugodnosti. V nekaterih primerih je finančno ugodneje ostati študent in prejemati starševski dodatek, otroški dodatek ter druge študentske ugodnosti.
Primer: Študentka, ki je noseča, lahko izbira med ohranjanjem statusa študentke in koriščenjem pravic, kot so starševski dodatek, otroški dodatek ter dodatno študijsko leto, ali pa med iskanjem zaposlitve, ki bi ji prinesla porodniško nadomestilo, vendar bi hkrati izgubila status študentke in z njim povezane ugodnosti. Pomembno je upoštevati tudi davčne vidike in socialne transferje, kot je možnost uveljavljanja kot vzdrževani družinski član s strani partnerja, kar lahko vpliva na višino otroškega dodatka in ceno vrtca.
Zdravstveno zavarovanje
Kot član družine je študent običajno zavarovan preko staršev. Po rojstvu otroka pa nastopi domneva zunajzakonske skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo. V tem primeru je študent lahko zavarovan preko partnerja, če je ta zavarovanec (zaposlen, s.p., ipd.). Otrok je prav tako zavarovan preko partnerja. Vendar pa je potrebno urediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj zavarovanje preko partnerja krije le obvezno zdravstveno zavarovanje.
Zaključek
Starševstvo med študijem predstavlja pomemben izziv, ki pa ga je mogoče uspešno obvladati s poznavanjem pripadajočih pravic in z izkoriščanjem razpoložljive podpore. Zavedanje o svojih pravicah, aktivno iskanje informacij in izkoriščanje vseh razpoložljivih podpornih mehanizmov lahko bistveno olajšajo življenje študentkam mamicam in dijakinjam, ki se odločijo za ustvarjanje družine med izobraževanjem.