Uvod: Skrb za pravilno prehrano najmlajših
Po rojstvu so mame pogosto zaskrbljene in se sprašujejo, ali njihov dojenček dobiva dovolj hrane. Najboljši pokazatelj je primerno pridobivanje na teži. Če je dojenček hranjen po steklenički, je merjenje količine popitega mleka enostavnejše kot pri dojenju. Vendar pa je ključnega pomena zavedanje, da je vsak dojenček edinstven, ne glede na to, ali je dojen ali hranjen po steklenički. Noben priročnik vam ne more natančno svetovati, koliko in kako pogosto morate hraniti svojega dojenčka. Vedno gre le za okvirne vrednosti in smernice.
Hranjenje v prvih mesecih: Odraz potreb dojenčka
Novorojenček, ki je hranjen po steklenički, bo v prvem mesecu pri vsakem obroku popil 60-90 ml mleka. Obrok bo v prvih tednih zahteval vsake tri do štiri ure. V začetku je novorojenčka najbolje hraniti na zahtevo, in sicer, ko joka zaradi lakote. Dojeni dojenčki večinoma pri posameznem obroku popijejo manjšo količino mleka, zato se hranijo pogosteje. Nekateri dojenčki v prvem mesecu spijo skupaj več kot 4 ure in spuščajo obroke. Če slabše pridobivajo na teži, jih je treba za hranjenje buditi.
Konec prvega meseca bo dojenček pri posameznem obroku popil že 120 ml mleka s precej nepredvidljivim ritmom hranjenja. Pri 6 mesecih bo dojenček pri posameznem obroku popil med 180 in 240 ml mleka, približno na 5 ur (odvisno od uživanja goste hrane).
Količina mleka (materinega ali nadomestnega), ki ga dojenček potrebuje, je odvisna od dojenčkove telesne teže. Formula, ki se uporablja za izračun potrebne količine mleka, je teža dojenčka, deljena z 0,7 in pomnožena s 100. Primer za 4,5 kg težkega dojenčka: 4,5 kg / 0,7 x 100 = 643 ml. Dojenček bo najbolje sam uravnaval potrebo po hrani in namesto, da se strogo držite tabel in fiksnih količin, ga raje opazujte in se mu prilagajajte. Če med hranjenjem postane nemiren, se začne obračati stran in z jezičkom izrivati cucelj, potem to verjetno pomeni, da hrane ne želi več. Če je dojenček pri obroku pojedel vse in nadaljuje s sesanjem prazne stekleničke, potem to verjetno pomeni, da je še lačen, čeprav nekateri dojenčki po obroku želijo le sesati dudo.
Okvirne velikosti obrokov so:
- 1. mesec: 90-120 ml
- 2. mesec: 120-150 ml
- 3. mesec: 150-180 ml
In tako naprej - z vsakim mesecem se količina popitega mleka pri posameznem obroku poveča za 30 ml, dokler količina ne doseže 210-240 ml. Če vas kljub temu skrbi, ker vaš dojenček vedno želi občutno večjo ali manjšo količino hrane, se posvetujte z izbranim pediatrom.
Med 2. in 4. mesecem, ko dojenčki dosežejo 5 kg telesne teže, večinoma ne potrebujejo več nočnega obroka. To predvsem velja za dojenčke, ki so hranjeni po steklenički. Seveda tudi tu med dojenčki obstajajo razlike. Nekateri že zelo kmalu prespijo celo noč, drugi ne.
Dojenje: Najboljša izbira za dojenčka
Dojenje je najboljši način hranjenja dojenčka, izključno vsaj prvih šest mesecev otrokovega življenja, nato pa ob uvajanju goste hrane do drugega leta starosti ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza. Materino mleko je optimalna prva prehrana novorojenčkov, saj vsebuje več kot dvesto sestavin, ki so se skozi tisočletja popolnoma prilagodile potrebam otrok. Njegova prednost pred različnimi adaptiranimi nadomestki je edinstvena imunološka in prehrambna vrednost, sestava pa se za razliko od umetno pripravljenega mleka značilno spreminja ves čas od kolostruma (mleziva) naprej.
Imunomodulatorne, protimikrobne in protivnetne lastnosti materinega mleka dokazano znižujejo umrljivost dojenčkov, ščitijo pred okužbami črevesja, dihal, srednjega ušesa, sečil. Ščitijo tudi pred razvojem atopij, avtoimunskih bolezni, celiakije, kroničnih vnetnih črevesnih in drugih bolezni, sladkorne bolezni tipa 1 in 2, nekaterih limfomov, pred razvojem visokega krvnega tlaka, debelosti, astme v otroštvu, multiple skleroze, sindroma nenadne smrti dojenčka, dodatno pa izboljšujejo še učinek cepljenj.
Zgodi se, da kljub želji dojenje vendarle ni mogoče. Čeprav ste se odločili, da svojega dojenčka ne boste dojili, ga pristavite k prsim vsaj prve dni po porodu, ko se izloča mlezivo, ki je izredno bogato z beljakovinami in s protitelesi.
Zdrav, izključno dojen, dojenček poleg materinega mleka ne potrebuje nobene druge tekočine, vode ali česar koli drugega, razen, ko otrokov pediater oceni drugače (ob driski, močno povišani temperaturi, bruhanju se lahko dojenčku dodaja prekuhana voda).
Uvajanje goste hrane: Novorojenčkov prehod na trdno hrano
Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane? Ko vaš dojenček dopolni šest mesecev, nadaljujte dojenje, hranjenje z materinim mlekom ali z mlečno formulo, začnite pa uvajati gosto, mešano hrano. Dojenček bo predvidoma tudi sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: ob vašem hranjenju ali pri družinskem obroku bo aktivno sodeloval, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilicam in se zraven slinil, poskušal bo že samostojno sedeti, med podoji, obroki mlečne formule bo pogosto lačen. Če ga boste opazovali, boste sami zelo dobro opazili, kdaj bo pravi čas za začetek novega obdobja.
Glede na potrebe dojenčka lahko po posvetu s pediatrom mešano hrano uvajate že prej, vendar ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu starosti dojenčka.
Novo vrsto hrane in nov okus ponudite otroku v 4 do 7-dnevnih razmikih, enkrat dnevno. Začnite s posameznim živilom (npr. korenčkom, kolerabo, bučko). Najprej mu ponudite majhno količino na konici žličke, nato postopoma količino hrane povečujte. Uvajate lahko pasirano ali pretlačeno hrano, lahko pa posegate po novih metodah - hranjenje na otrokovo pobudo, kjer otroku ponujate koščke hrane, ki si jih z roko nosi v usta. Bodite vztrajni in potrpežljivi, včasih je treba posamezno živilo ponuditi tudi 8-krat, da ga dojenček sprejme. Pustite mu, da hrano raziskuje, da jo sam nosi v usta, jo vonja, se z njo poigra.
Kako naj bi si sledila živila, ki jih uvajamo?
Začnemo z zelenjavo. Uporabimo svežo, sezonsko, lokalno pridelano zelenjavo. Začnemo z bučkami, korenčkom, kolerabo, špinačo, cvetačo. Zelenjava naj bo kuhana, pripravljena v majhni količini vode ali na sopari. Kasneje uvedemo krompir, ki ga skupaj z zelenjavo skuhamo v mali količini vode.
Zatem sledi meso. Meso ponudimo dojenčku, ko je že dopolnil šest mesecev. Meso naj bo od mladih živali (perutnina, kunec, žrebiček ali teliček), ponudimo ga 2-3-krat tedensko. Vsa živila lahko ponudimo posebej, lahko pa jih zmešamo skupaj in pretlačimo v kašico.
Ko so obroki že večji, dodamo žličko rastlinskega olja (olivno, repično, sojino, občasno lahko dodate tudi maslo).
Ribe lahko dojenčku uvajamo od šestega meseca starosti. Izbiramo sveže, manjše ribe, po možnosti morske, kot so sardele, skuše, sardine. Pazimo na kosti v ribi; zelo pozorno pregledamo in odstranimo.
Pri uvajanju nato sledijo žita in sorodna živila, kot so pšenica, pira, rž, ječmen, oves, riž, proso, ajda, koruza. Žita z glutenom je najboljše uvesti med šestim in sedmim mesecem starosti otroka, ko je dojenček še dojen. Navadno najprej ponudimo mlečno-žitno kašo, žita pa izbiramo v obliki kosmičev, zdroba, kasneje lahko ponudimo majhne testenine, kuhan riž. Pri kuhanju ne uporabljamo soli ali sladkorja.
Ko žita uvedemo, lahko iz njih pripravimo tudi kosilo, torej kot zelenjavno-žitno-mesni obrok.
Po zadnjih smernicah po enomesečnem uvajanju zelenjave, žit in mesa dodamo sadje. Uporabimo sveže, sezonsko, lokalno pridelano sadje, če je to mogoče: odvisno od letnega časa lahko uporabimo jabolka, hruške, breskve, marelice, borovnice, maline. Banane pretlačimo z manj sladkim sadjem. Običajno začnemo z mlečno-žitno-sadno kašo. Za pripravo lahko uporabimo iztisnjeno materino mleko ali mlečno formulo. Pri glavnem zelenjavno-mesno-žitnem obroku pa ves čas uvajajmo nove vrste žit in zelenjave, nove vrste mesa, ki ga lahko zamenjamo z ribami.
Proti koncu starosti osmih mesecev naj bi otrok prejel 2-3 obroke mešane prehrane na dan, na primer en obrok, kosilo, ki vsebuje zelenjavo, meso in žita ali krompir, en obrok, ki je sestavljen iz žita, sadja in materinega mleka ali mlečne formule.
V devetem oziroma desetem mesecu starosti otroka, odvisno od tega, kako otrok uvajanje mešane hrane sprejema, naj bi otrok imel že 4-5 obrokov, torej zajtrk, malico, kosilo, malico in večerjo. Od teh je še vedno lahko dojenje oziroma hranjenje z mlečno formulo. Za zajtrk ali dopoldansko malico otroku navadno ponudimo sadno-žitni ali sadni obrok. V enajstem oziroma dvanajstem mesecu starosti pa naj bi dojenček počasi prešel na prilagojeno mešano družinsko prehrano v petih obrokih.
Kdaj in kako začeti z gosto hrano za vašega dojenčka | AAP
Dojenčku pri vsakem obroku ponudimo vodo ali negazirane nizkokalorične pijače (npr. nesladkan čaj).
Česa naj dojenčki ne bi jedli? Izogibanje potencialno škodljivim živilom
Sol in soljene hrane, sladkorja, sladil, med šele po prvem letu starosti (zaradi spor Clostridium botulinum, ki lahko povzročijo hudo zastrupitev), sladkih pijač, napitkov, ki delujejo poživljajoče (pravi čaj, kola), kravjega mleka kot samostojnega napitka, začinjene hrane z ostrimi začimbami, predelanih mesnih izdelkov, ki vsebujejo veliko nitritov, ocvrte hrane, margarine, predelane in vnaprej pripravljene hrane, surovega mesa, surovih rib, školjk in drugih morskih sadežev, velikih rib, ki so na koncu prehranjevalne verige in lahko vsebujejo višje koncentracije živega srebra, sirov s plesnijo, mehko kuhanih jajc, surovih jajc, jajčnega beljaka, gob.
Hranjenje na otrokovo pobudo (BLW): Samostojno odkrivanje okusov
V zadnjih letih je zelo popularna metoda hranjenja na otrokovo pobudo ali BLW (angl. baby led weaning). Pri tej metodi da otrok pobudo za hranjenje in se tudi hrani sam. Hrana se pripravlja enako kot za odrasle, le da se ne soli in dodaja ostrih začimb, se je ne pasira, tlači ali kakor koli drugače spreminja v kašo. Na tak način se otrok sam hrani s koščki, ki jih nosi v usta, razvija se mu pincetni prijem, izboljšuje motorika in spretnost. Nauči pa se tudi, da mora hrano najprej prežvečiti, nato pogoltniti, kar je bistvena razlika s prehranjevanjem, kjer otroci uživajo pretlačeno in pasirano hrano. Ta način je za dojenčke tudi zelo zabaven, saj hrano primejo, povohajo, se z njo poigrajo.
Slaba stran tega hranjenja je, da je hrana običajno vsepovsod, po oblačilih, stenah, pohištvu. Starši morajo hrano narezati na ravno prave kose, ne prevelike in ne premajhne, da se dojenček ob hranjenju ne zaduši. Nekateri starši kot slabost navajajo tudi to, da se dojenček, hranjen po tej metodi, ne naje dovolj oziroma ga hrana, ki jo zaužije sam, ne nasiti in je zato glavni vir prehrane dojenčka še vedno mleko. Nekaj študij je pokazalo, da naj bi dojenčkom, ki so hranjeni s to metodo, primanjkovalo železa, cinka in vitamina B12. Nekateri starši se odločijo tudi za mešanico hranjenja po žlički in BLW, torej, da določen del hrane otroku pretlačijo oziroma mu obrok pripravijo posebej, en del pa mu dajejo po metodi BLW.
Vsekakor se odločite po svoji presoji, pridobite kakovostne, zaupanja vredne informacije, opazujte dojenčka, sledite mu in naredili boste najboljše, kar lahko!
Ključ do uspeha: Opazovanje, prilagajanje in zaupanje
Živimo v času, ko imamo na razpolago hranila najrazličnejše kakovosti tako iz bližnjih kot tudi daljnih dežel, mlade mamice lahko posežejo po vseh vrstah prilagojenih izdelkov za svoje malčke, vedno več pa je tudi posebnih oblik prehranjevanja. Kako krmariti med vsemi navodili, priporočili in nasveti, ki so jih mladi starši deležni skoraj na vsakem koraku, bo poskušal vsaj deloma odgovoriti naslednji članek.
Prehrana otrok in mladostnikov je precej zapleteno področje, bolj izkušeni pediatri znajo povedat, da se je v času njihove dolgoletne prakse spremenilo že marsikatero priporočilo. Predstavljene bodo zadnje smernice za prehrano v Sloveniji, ki jih je pripravila Delovna skupina za nutricionistiko, sama priporočila pa se med različnimi pediatri lahko nekoliko razlikujejo.
Številne raziskave o celiakiji so pokazale, da je optimalno, če uvajamo majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je otrok še dojen. Najnovejše raziskave namreč kažejo, da dojenje zmanjšuje tveganje za razvoj celiakije. Glavni zaščitni dejavnik ni v tem, da gluten uvedemo čim kasneje, kot se je mislilo nekdaj, ampak v postopnem uvajanju, medtem ko je dojenček še dojen. Z dodajanjem glutena tudi ni pametno predolgo odlašati, saj po obsežni raziskavi o uvajanju glutena, lahko uvajanje po 7. mesecu še dodatno okrepi možnost za nastanek celiakije.
V sodobnem svetu je ključnega pomena, da starši sledijo najnovejšim smernicam zdravega prehranjevanja za dojenčke, ki predstavljajo poenoteno strokovno doktrino prehranjevanja otroka v prvem letu starosti. Te smernice se posodabljajo in vključujejo najnovejša priporočila o dojenju ter uvajanju mešane prehrane. Ključni cilj smernic je poenoteno in usklajeno podajanje informacij staršem glede prehrane njihovih otrok.
Svojega otroka opazujte, poslušajte in mu zaupajte. Vaš otrok najbolje ve, ali je lačen. Tega vam ne more povedati nobena ura. Dojenček med dopolnjenim 4. in 6. mesecem postaja postopno psihomotorno in čustveno pripravljen na osvajanje veščin hranjenja. Nova hranila se uvajajo v presledkih enega tedna, kar pomeni, da otroku najprej ponudite eno živilo in šele naslednji teden drugo. Ponuditi pomeni, da bo otrok jedel, če želi. Mešano hrano ponudite po dojenju. Dojenček med šestim in dvanajstim mesecem potrebuje približno pol litra mleka na dan. Seveda naj vas pretirano ne obremeni misel o vsakotedenskem uvajanju novega živila, pomembno je samo, da dojenčka naenkrat ne obremenite s celo množico mešane hrane.
Ko ima dojenček že močne dlesni in prve zobke, mu hrane ne pasiramo več, ampak jo le pretlačimo, postopoma na čedalje večje koščke. Uvajanje mešane prehrane začnemo na primer s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem, na primer v času kosila. Če dojenček korenčka ne prenaša, mu ponudimo drugo zelenjavo, na primer cvetačo, brokoli, kolerabo ali bučke. Količino postopoma povečujemo. Po enem tednu preidemo na zelenjavno-krompirjevo kašo, ki ji dodamo žličko olja, na primer olivnega. Tretji teden postopno ponudimo kašo iz zelenjave, krompirja in mesa, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok. Od mesa najprej uvajamo pusto meso, primerno je telečje, piščančje, puranje ali kunčje. Šele za tem priporočamo uvajanje sadnih kašic, na primer iz jabolk, hrušk ali banane. Uvajanje žitnih kašic, ki vsebujejo gluten (pšenica, ječmen, rž, oves), priporočamo med 6. in 7. mesecem starosti otroka.
V obdobju od 10. do 12. meseca se postopoma preide na prilagojeno družinsko prehrano v petih obrokih, pri čemer se upoštevajo omejitve, povezane z izbiro živil za dojenčka in varnostjo njegove hrane.
Prepričanje, da je izključno dojenje šest mesecev ključnega pomena, je podprto z znanstvenimi dokazi, ki kažejo na zmanjšano tveganje za prebavne in črevesne okužbe. Vendar pa je pomembno individualno spremljanje vsakega dojenčka, da se pravočasno prepoznajo morebitni zaostanki v rasti ali drugi škodljivi izzivi. V razvitih državah je zaostanek v rasti sicer redek, a je kljub temu pomembno spremljanje.
Starši naj se ne obremenjujejo, če njihov otrok je manj kot sosedin, če se mu iz meseca v mesec spreminja okus in packa po mizi. Dojenček hrano spoznava tudi s prsti, medtem ko jo gnete in tipa. Če je otrok zdrav in se dobro razvija, so to le razvojne dobe, ki bodo sčasoma minile. Vsak dojenček in otrok je svoj osebek, ki ima tako kot vi svoje želje in zahteve. Ker pa se otrok ne more vzgajati sam, mu s pomočjo vaših izkušenj privzgojite zdrav način prehranjevanja, ki ga bo spremljal vse do starosti.