Streptokok skupine B (SGB), znan tudi kot Streptococcus agalactiae, je bakterija, ki je naravno prisotna pri približno 15 % do 30 % zdravih žensk, pogosto brez kakršnih koli simptomov ali težav. Ta bakterija običajno kolonizira prebavila in spolovila, pri čemer večina ljudi živi z njo v sožitju, ne da bi jim povzročala škodo. Vendar pa lahko v določenih okoliščinah, zlasti med nosečnostjo in porodom, predstavlja tveganje za novorojenčke. Zavedanje o SGB, možnostih testiranja in preventivnih ukrepih je ključnega pomena za mirno in varno nosečnost.
Kaj je streptokok skupine B in kako pride do okužbe?
Streptokok skupine B je bakterija, ki jo najdemo v nožnici in zadnjiku pri približno četrtini zdravih žensk. Te ženske so nosilke, vendar ne kažejo znakov okužbe. Z njimi živi v sožitju in jim običajno ne povzroča težav. Z antibiotiki te bakterije ne izkoreninimo, lahko pa povzročimo, da postane odporna na penicilin, ki je sicer najbolj učinkovit, varen in cenovno ugoden antibiotik.
Okužba z SGB pri nosečnicah se lahko zgodi preko ust, ko bakterija kolonizira črevesje. Zaradi bližine med nožnico in anusom lahko nato kolonizira tudi nožnico in sečnico. Dejavniki tveganja za takšno kolonizacijo vključujejo spolno aktivnost, uporabo tamponov in slabo higieno rok. Pogosteje so kolonizirani ljudje, ki so v večjem stiku z urinom ali blatom, kot so zdravstveni delavci ali vzgojitelji malih otrok.
Kako poteka testiranje na streptokok skupine B?
Testiranje na SGB v Sloveniji sicer ni obvezno za vse nosečnice, vendar je priporočljivo, zlasti med 35. in 37. tednom nosečnosti. Namen testiranja je ugotoviti, ali je nosečnica nosilka bakterije, kar omogoča ustrezno pripravo na porod. Testiranje se običajno izvaja z odvzemom brisa spodnje tretjine nožnice in brisa rektuma. Izvid je običajno na voljo v 48 urah.
Čeprav testiranje ni dodatno plačano, če ga opravite na podlagi zdravniške indikacije, je za nosečnice, ki ga želijo opraviti brez zdravniške napotitve, samoplačniško. Cene se lahko razlikujejo, odvisno od zdravstvene ustanove.
Pomembno je vedeti, da testiranje v zgodnji nosečnosti z urinskim testom lahko pokaže prisotnost bakterije, vendar pa bris med 35. in 37. tednom velja za bolj zanesljivega za oceno tveganja med porodom. Negativen rezultat brisa sicer ne zagotavlja popolne varnosti, saj obstaja možnost lažno negativnega rezultata ali okužbe z drugo bakterijo, vendar bistveno zmanjša tveganje.
Kaj pomeni prisotnost SGB za nosečnico in novorojenčka?
Najdba bakterije SGB v brisu rodil ali/in zadnjika med nosečnostjo ne pomeni bolezni, ampak le poseljenost sluznic s to bakterijo. Nosečnica sama običajno nima nobenih težav. Težava nastane med porodom, ko lahko bakterija s matere prenese na novorojenčka.
Čeprav se bakterija med porodom prenese na otroka v približno 50 % primerov, le pri približno 2 % okuženih novorojenčkov povzroči bolezen. Tveganje za resnejšo okužbo, kot je sepso ali celo smrt novorojenčka, je večje pri prezgodaj rojenih otrocih, po dolgotrajnem razpoku plodovih ovojev ali po dolgotrajnem porodu.
Zavedanje o tem, da je v vas prisoten streptokok B, ne sme povzročati panike. Mirno si preberite dejstva, raziščite članke in se pozanimajte o nadaljnjih ukrepih. Odločitev o sprejetju ali zavrnitvi antibiotika med porodom naj bo premišljena in informirana. V vsakem primeru, z antibiotikom ali brez, umirjeno preživite preostanek nosečnosti. Če bodo pri otroku zaznali kakršne koli znake okužbe, bo nemudoma prejel antibiotik.
Preventivni ukrepi in zdravljenje
Če je nosečnica pozitivna na SGB, se med porodom običajno izvede preventivno zdravljenje z antibiotiki. Cilj tega zdravljenja je zmanjšati tveganje za prenos bakterije na novorojenčka. Tipično se uporablja penicilin G, ki se aplicira intravensko. V primeru alergije na penicilin se uporabijo nadomestni antibiotiki, kot sta eritromicin ali klindamicin. Vendar pa se pojavlja zaskrbljenost glede naraščajoče odpornosti bakterij na te alternativne antibiotike, zato je pomembno, da se preverja lokalna rezistenca.
Po porodu, če nosečnica prejme antibiotik, ta prehaja tudi na novorojenčka skozi posteljico. To sicer ne predstavlja posebnega tveganja za otroka, vendar se postavljajo vprašanja glede vpliva na črevesno floro. Zato se antibiotik daje predvsem tistim nosečnicam, pri katerih je dokazana kolonizacija.
V primeru, da je nosečnica na streptokok B pozitivna, ob prihodu v porodnišnico prejme visok odmerek penicilina (ali nadomestni antibiotik v primeru alergije). S tem se pri večini novorojenčkov prepreči bolezen, ne pa nujno kolonizacije. Preventivno jemanje antibiotika v zadnjih tednih nosečnosti sicer ni smiselno.
Čeprav cepljenja proti streptokoku agalactiae trenutno ni, se razvijajo cepiva, ki bi lahko ponudila dodatno zaščito. Vendar pa je treba poudariti, da je SGB za odrasle večinoma nenevaren, zato se razvoj cepiva osredotoča na zaščito novorojenčkov.
Vse, kar morate vedeti o beta streptokokni okužbi (GBS) med nosečnostjo: testiranje, tveganja in zdravljenje
Druge okužbe v nosečnosti
Poleg streptokoka skupine B obstaja tudi nekaj drugih okužb, ki lahko vplivajo na nosečnost in plod. Mednje spadajo:
- Listerija: Okužba z bakterijo Listeria monocytogenes, ki se najpogosteje prenaša z uživanjem nepravilno obdelane hrane, zlasti nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov, perutnine in mesa. Pri nosečnicah lahko povzroči prezgodnji porod, spontani splav ali mrtvorojenost.
- Toksoplazmoza: Okužba s parazitom Toxoplasma gondii, ki se prenaša z neposrednim stikom z mačjimi iztrebki, onesnaženo zemljo ali zaužitjem okužene hrane in vode. Lahko povzroči resne težave pri plodu, če se okužba prenese med nosečnostjo. V Sloveniji poteka obvezni program presejanja.
- Hepatitis B: Virusna okužba, ki se prenaša z okuženo krvjo, telesnimi tekočinami in spolnimi stiki, ter z matere na otroka. Pri vseh nosečnicah se opravi testiranje proti koncu nosečnosti.
- Sifilis: Bakterijska okužba, ki se prenaša s spolnimi stiki, okuženo krvjo in z matere na otroka. Testiranje se opravi ob prvem pregledu v nosečnosti.
- Rdečke (norice): Zelo nalezljiva virusna bolezen. V Sloveniji so zaradi visoke precepljenosti redke. Največje tveganje za okvare ploda je v zgodnji nosečnosti. Cepljenje pred nosečnostjo je najučinkovitejši ukrep.
- Norice (vodene koze): Povzroča jih virus varičela-zoster. Lahko potekajo bolj zapleteno pri nosečnicah in lahko povzročijo okvare pri plodu. Pomembno je izogibanje bolnikom z noricami, če nosečnica ni prebolela bolezni.
- Citomegalovirus (CMV): Pogosta virusna okužba, ki lahko povzroči prirojene okvare ploda, če se prenese med nosečnostjo. Glavni vzrok okužbe nosečnic je stik s slino ali urinom majhnih otrok.
Splošni nasveti za nosečnice
Za zmanjšanje tveganja za okužbe med nosečnostjo je priporočljivo upoštevati naslednje ukrepe:
- Nosečnica naj ne uživa surovega mesa, nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov ter mehkih sirov (razen če so označeni kot pasterizirani).
- Izogibajte se božanju neznanih mačk in stikom z njihovimi iztrebki. Pri delu na vrtu ali čiščenju mačjega stranišča uporabljajte rokavice.
- Vedno si temeljito umijte roke po pripravljanju surovega mesa, sadja in zelenjave ter pred uživanjem hrane.
- Meso vedno dobro prepecite ali prekuhajte. Zelenjavo in sadje skrbno operite.
- Z izbranim ginekologom se pogovorite o testiranju na spolno prenosljive okužbe, hepatitis B, sifilis in toksoplazmo.
S pravilnim informiranjem, preventivnimi ukrepi in sodelovanjem z zdravstvenim osebjem lahko nosečnice zmanjšajo tveganja in zagotovijo čim bolj varno nosečnost zase in za svojega otroka.
tags: #streptokok #v #zgodnji #nosecnosti