Dojenje predstavlja temelj zdravja in razvoja dojenčka, hkrati pa globoko čustveno izkušnjo za mater. V sodobnem svetu, kljub napredku v industriji mlečnih formul, materino mleko ostaja neprekosljivo po svojih hranilnih in zaščitnih lastnostih. Razumevanje procesa dojenja, iskanje podpore in poznavanje možnih izzivov so ključni za uspešno in zadovoljujočo izkušnjo tako za mater kot za otroka.
Znanstveni vpogledi v dojenje in specifične oblike
Raziskave na področju dojenja razkrivajo različne vidike tega naravnega procesa. Ena izmed študij, ki jo predstavljata Katarina Merše Lovrinčević in Jurka Lepičnik-Vodopivec (2018), se osredotoča na tandemsko dojenje, znano tudi kot dojenje sorojencev. Ta oblika dojenja je pogosto premalo poznana in matere, ki jo prakticirajo, se lahko srečujejo z družbeno stigmo ter pomanjkanjem podpore s strani zdravstvenih strokovnjakov. Raziskava je želela preučiti znanje študentov zdravstvene nege in dietetike o tandemskem dojenju. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo pomanjkljivosti v znanju tako o splošnem dojenju kot tudi o tandemskem dojenju med vključenimi študenti. Rezultati so pokazali zanimive razlike v dojemanju fiziološkosti prekinitve dojenja starejšega otroka ob rojstvu novega med moškimi in ženskami, ter razlike v razumevanju koncepta izključnega dojenja v prvih šestih mesecih med študenti dietetike in zdravstvene nege. Posebej je bilo poudarjeno, da večina (86,3%) vprašanih žensk prepozna nepravilnost trditve, da dojenčki pri tandemskem dojenju težje pridobivajo telesno težo.
Druga študija, ki sta jo opravili Valentina Berlec in Jožica Ramšak-Pajk (2023), se poglobi v izkušnje in doživljanje mater med dojenjem ter njihovo doživljanje podpore s strani diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu. Kvalitativna raziskava je pokazala, da matere pogosto idealizirajo predstave o dojenju, v procesu vzpostavljanja in vzdrževanja dojenja pa potrebujejo strokovno podprte informacije in podporo. Dojenje je za matere zelo čustveno in psihično obremenjujoče, kadar ne poteka, kot bi si želele. Podpora diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se jim zdi izjemno pomembna.
Ključne prednosti materinega mleka in podpora pri dojenju
Dojenje je najbolj naraven, optimalen, preprost in zdrav način hranjenja dojenčka. Vse od rojstva do zaključenih šestih mesecev starosti mu zagotavlja popolnoma vsa hranila, ki so potrebna za rast in razvoj, kasneje pa predstavlja pomembno dopolnilo mešani prehrani. Poleg hranilne vrednosti dojenje za dojenčka pomeni veliko ugodje, priložnost za razvoj varne navezanosti z mamico in pridobivanje prvih pozitivnih izkušenj v človeških odnosih. Tudi za mamico je dojenje, sploh kadar je uspešno, pozitivna in zadovoljujoča izkušnja.
V mnogih kulturah je za ženske povsem samoumevno, da dojijo. V industrijsko razvitem svetu, kjer so mlečni nadomestki široko sprejeti in dostopni, pa se ženske odločajo o tem, ali bodo dojile ali ne. Naloga zdravstvenih delavcev, še posebej svetovalcev za dojenje, je seznaniti matere s prednostmi dojenja in jim tako pomagati pri odločitvi za dojenje. Kljub visoko razviti sodobni farmacevtski in prehrambeni industriji, ki proizvajata vedno nove in izboljšane mlečne formule, ima materino mleko številne prednosti. Samo materino mleko vsebuje bioaktivne sestavine z imunološkim delovanjem, kot so žive celice, imunoglobulini, encimi, rastni faktorji in hormoni. Materino mleko je posebej prilagojeno prav njenemu otroku in se tudi spreminja med podojem in s starostjo otroka.
Ko dojenje steče, je najbolj enostaven in naraven način prehrane dojenčka, ki je dolgo v zadovoljstvo cele družine, še najbolj pa matere in dojenčka. V prvih dnevih in tednih po rojstvu pa se večkrat zapleta in poraja materam nešteto vprašanj in dvomov. Žal se prepogosto dogaja, da otrok prehitro in po nepotrebnem dobi dodatek mlečne formule. Matere spodbujamo, da čim bolj izkoristijo strokovno pomoč posebej usposobljenih zdravstvenih delavcev v porodnišnici, saj tam lahko kadarkoli dobijo nasvet ali praktično pomoč. Tudi po odpustu nas vedno lahko pokličejo, če se pojavijo težave in dobijo nasvet medicinske sestre ali pediatra, če je to potrebno. Neprecenljivi so tudi obiski patronažnih sester na domu v prvih tednih po rojstvu otroka, saj se doma pojavijo nove situacije in vprašanja, na katera prej nisi niti pomislil. Ko starši izberejo otrokovega pediatra, naj se posvetujejo tudi z njim.
Kako vemo, da otrok dobi dovolj mleka?
Dobro hranjen otrok že na pogled deluje zdravo, ima napeto in rožnato kožo, pridobiva na teži in raste. Porodno težo ponovno doseže v desetih dneh po rojstvu. Redno odvaja blato in urin: po petem dnevu urin najmanj 6-krat dnevno in blato 2-3-krat dnevno (v 24 urah). Dojen je najmanj 8-krat v 24 urah, lahko pa večkrat neomejeno in po lastni želji. Dnevno pridobi 20-35 gramov telesne teže. Ko mati vidi, da vse našteto pri njenem otroku deluje, je lahko pomirjena, čeprav je otrok zahteven in se ji zdi, da je neprestano na prsih. Kot odrasli imajo tudi dojenčki različne potrebe po hrani: nekateri želijo sesati pogosto in kratek čas, drugi so bolj zaspančki, predvsem v prvih dneh. Če je otrok nedonošenček, z majhno porodno težo ali bolan, ga je za hranjenje potrebno zbujati na dve do tri ure in spodbujati k sesanju.
Vzroki za odklanjanje dojenja in kako se z njimi spopasti
Vzroki za odklanjanje dojenja so lahko pri otroku ali pri materi. Pri otroku so možni vzroki: nepravilen položaj med dojenjem, bolezen ali poškodba, izraščanje zob, cepljenje. Pri materi pa: mastitis, stres, kajenje, menstruacija, reakcija na določeno hrano, zdravila, parfum.
Razlogov za omejevanje pri dojenju ni. Ko se otrok dobro prisesa, naj sesa, dokler sam ne preneha in zaspi ter izpusti dojko. Če po izpraznjenju ene dojke želi še sesati, mu ponudimo še drugo. Tudi če se materi zdi, da nima zadosti mleka in so dojke izpraznjene, je pomembno, da otroka pogosto pristavlja na prsi, saj s tem sproža ponovni nastanek mleka. Šele ko je otrok izpraznil obe dojki in je še vedno lačen, naj mu ponudi dodatek. Izpuščanje obrokov na prsih je pogosta napaka, ki privede do zmanjševanja zalog mleka in predčasnega prenehanja dojenja. Za povečanje zalog mleka je poleg pogostega pristavljanja, ustrezne prehrane in pitja tekočine zelo pomemben tudi počitek matere, saj se takrat sproščajo hormoni, ki spodbujajo tvorbo mleka.
Handling - Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka med 0 - 3. meseca
Vpliv dude in stekleničke ter odklanjanje dojenja
Sesanje dude in stekleničke povzroča sesalno zmedo pri otroku v prvih tednih, ko se šele uči sesanja. Gre za različno tehniko od sesanja na dojki, drugačne gibe jezika, ust in čeljusti. Že eno sesanje po steklenički lahko zmede otroka. Po približno šestih tednih otrok toliko osvoji sesanje, da ga duda ne zmede več in mu jo lahko ponudimo, če se staršem to zdi potrebno. Še bolje pa je, če bo živel brez nje, s čimer se strinjajo tudi zobozdravniki.
Kadar je otrok delno dojen in delno hranjen po steklenički, se lahko zgodi, da začne odklanjati dojko. Odklanjanje dojenja se lahko pojavi v kasnejših mesecih in lahko traja nekaj dni. Otrok odklanjanje kaže z nemirom med dojenjem, odrivanjem in iztegovanjem, izpuščanjem dojke med sesanjem. Takim materam je dobrodošla pomoč svetovalca za dojenje, ki jim pomaga najti vzrok in ga odpraviti. Materi svetujemo, da doji v mirnem in zatemnjenem prostoru; otroku ponudi dojko, ko je umirjen, zaspan ali se prebuja. Omogoči naj mu tudi več pestovanja in telesnega stika. Če ne gre drugače, naj poskusi mleko izbrizgati in ga ponuditi iz brizge, žličke ali skodelice.
Zdravila in dojenje
Kadar doječa mati potrebuje zdravljenje, naj vedno opozori zdravnika na dojenje. Za večino zdravil velja, da so združljiva z dojenjem. Točni podatki za skoraj vsako zdravilo so navedeni v strokovni literaturi, ki se je v takih primerih poslužujemo. Ob pogostih boleznih, kot so viroze, gripa, mastitis, se uporabljajo zdravila, ki ne škodijo otroku (paracetamol, ibuprofen, pencilinski antibiotiki).
Boleče bradavice in okužbe
V Sloveniji je vse več svetovalcev za dojenje, katerih telefonske številke so dostopne na spletu in so dosegljivi 24 ur dnevno. To so laične svetovalke LLLI (La Leche League International) in svetovalci IBCLC (International Board Certified Lactation Consultant). Oboji so slovenski svetovalci, ki so posebej usposobljeni in imajo večinoma tudi sami izkušnje z dojenjem.
V prvih dneh dojenja se velikokrat pojavijo boleče in občutljive bradavice. Bolečina na začetku dojenja, ki se zmanjša, ko otrok prične sesati, je posledica slabega pristavljanja. Pomembno je pravilno pristavljanje otroka na prsi, kar učimo matere že ob prvih podojih v porodnišnici. Mati naj z bradavico draži otroka po zgornji ustnici, da otrok na široko odpre usta in nato z ustnicama objame ves kolobar. Med samim dojenjem naj bo otrok tesno privit k materi. Če otrok na dojki zaspi in se ne hrani več, naj ga mati nežno odstavi tako, da mu v kotiček ust potisne mezinec in razpre usta.
Če se na boleči bradavici pokažejo kožne spremembe, jih zdravimo. Prva pomoč je materino mleko, ki ga razmažemo na bradavici in pustimo, da se posuši na zraku. Kadar se bolečina med dojenjem poslabša in nadaljuje še potem, ko je dojenje končano, gre lahko za okužbo s Candido albicans. Pri tem je bolečina žgoča, zbadajoča, tudi globoko v dojki. V tem primeru je potrebno zdravljenje matere in otroka z antimikotiki.
Zastoj mleka in mastitis
Če dojke z dojenjem ne izpraznimo, pride do zastoja mleka, posledično se zmanjša tudi kroženje krvi in limfe, kar privede do otekanja. Dojke postanejo vroče, trde, boleče in svetleče. Otrok tako dojko in bradavico težko zgrabi in sesa, kar povzroča še boleče bradavice. Tudi tukaj je pomembno pravilno pristavljanje otroka. Že pred dojenjem naj mati z nežno masažo iztisne nekaj mleka in tako dojko zmehča. Pretok mleka sprostijo tudi topli vlažni obkladki na dojki pred dojenjem ali topel tuš oziroma kopel. V času med podoji pomagajo hladni obkladki na dojki. Spodbujamo pogosto dojenje, kadar koli otrok želi.
Kadar se znakom zastojne dojke pridružijo splošno slabo počutje, zvišana temperatura, mrzlica, pordela, vroča in otekla dojka, se je razvil mastitis - vnetje vezivnega tkiva dojke, ki je lahko infektivno ali neinfektivno. Infektivni mastitis povzročajo bakterije in ga zdravimo s sistemskimi antibiotiki ob podpornih ukrepih kot pri zastojni dojki. Otrok naj bo kljub zdravljenju matere še naprej dojen.
Nedojeni otroci in alternativne oblike navezovanja stika
Žal obstajajo tudi medicinski razlogi, zaradi katerih otrok ne more ali ne sme biti dojen. Razlogi so lahko pri otroku zaradi hujše bolezni ali presnovne bolezni (galaktozemija - neprenašanje laktoze, fenilketonurija - dovoljeno omejeno dojenje). S strani matere odsvetujemo dojenje ob prejemanju nekaterih zdravil, če je odvisnica od drog ali ima določene infekcijske bolezni (začetna aktivna tuberkuloza, AIDS).
Nekatere matere se za dojenje ne odločijo zaradi osebnih razlogov, ki jih ne želijo ali ne znajo pojasniti. Po tem, ko jim obzirno predstavimo prednosti dojenja, njihovo odločitev spoštujemo. Predstavimo in spodbujamo pa druge oblike navezovanja stika z otrokom - ravno tak otrok še bolj potrebuje materino bližino, pestovanje, kožni stik z materjo. Tudi mati, ki ne doji, je lahko dobra mati. Za nedojene otroke je potrebno izbrati primerno mlečno formulo, kar pa v današnji široki ponudbi ni vedno enostavno.
Povečanje količine mleka in prehrana doječe matere
Če želite zagotoviti zadostno količino mleka ali povečati količino mleka pri dojenju, je pomembno upoštevati nekaj ključnih smernic. Mleko vsebuje večino snovi, kot so lipidi, beljakovine, maščobe, protitelesa, celice itd., ki so za nadaljnji otrokov razvoj nujno potrebne. Poleg tega se v mleku nahajajo tudi različna hranila. Nekateri vitamini in minerali se v mleku nahajajo neodvisno od prehrane matere, nekateri pa le, če jih mama v svoje telo vnese v dovolj veliki količini z naborom različnih živil. Med ta hranila uvrščamo omega-3 maščobne kisline, holin, vitamine skupine B, selen in jod. Potrebe po naštetih hranilih doječa mama najlažje pokrije z rednim uživanjem mastnih morskih rib in ostale morske hrane, jajc, jeterc, perutnine, govedine, mlečnih izdelkov, semen in oreščkov, sadja in zelenjave.
Od prehrane matere pa ni odvisna le hranilna sestava mleka, ampak tudi količina mleka. Bolj kot sam nabor živil je za zagotavljanje dovoljšne proizvodnje mleka pomembno, da mama pokrije svoje energijske potrebe. Nastajanje mleka je energijsko namreč zelo potrošen proces, ki vsak dan zahteva okoli dodatnih 500 kcal. V praksi to predstavlja 1 večji obrok, kot je na primer 1 tortilja s 100g piščančjih prsi, ½ avokada, paradižnikom in rezino sira ali 2 manjša obroka, kot je na primer skodelica grškega jogurta z banano in žličko arašidovega masla. Ker produkcija mleka v telesu poteka stalno, naj bodo tudi obroki redni in enakomerno razporejeni tekom celotnega dneva. Včasih se zgodi tudi, da mama začuti lakoto med nočnimi podoji - s tem ni nič narobe in prav je, da v tem primeru mama zaužije manjši obrok ne glede na uro oziroma del dneva.
Kot osnovni vir energije telesu služijo ogljikovi hidrati, zato so živila kot so izdelki iz polnozrnate moke (kruh, testenine, njoki,…), škrobnata živila (krompir, jedilne buče,…), žita (ajda, kvinoja, oves, proso), sadje in stročnice v prehrani doječe mame nujna.
BHK094_4.jpg
O tem, da katerokoli živilo dejansko vpliva na proizvodnjo mleka, zaenkrat sicer še nimamo dovoljšnih dokazov, a kljub temu obstajajo nekatera, ki bi s tem lahko bila povezana. Oves, rž, ječmen in polenta so vir betaglukanov - naravnih sladkorjev, ki bi lahko vplivala na hormon prolaktin, ki je v telesu zadolžen za tvorbo mleka. Podoben vpliv naj bi imela tudi živila, kot so čičerika, sezam, laneno seme, tofu in mandlji, ki so vir fitoestrogenov. Za spodbujanje produkcije mleka se pogosto svetuje uporaba grškega sena v obliki čaja, začimbe ali prehranskega dopolnila. Uporaba slednjega se odsvetuje v preventivne namene, saj lahko to početje privede do navala mleka in posledično mastitisa. V tem odstavku našteta živila so sicer tudi hranilno bogata, zato so v prehrani matere dobrodošla, podatek o tem, da naj bi pozitivno vplivala na proizvodnjo mleka pa naj služi bolj kot zanimivost.
Bolj kot vključevanje specifičnih živil je namreč pomembno, da je v prehrano vključeno dovolj ogljikovih hidratov, kar je omenjeno že zgoraj in pa tudi dovolj beljakovin. Tako kot v nosečnosti tudi v obdobju dojenja potrebe po beljakovinah ostajajo višje kot sicer, zato je nujno, da so živila kot so meso, ribe in ostala morska hrana, skyr, skuta, quark, grški jogurt, jajca in jajčni beljak, tofu itd. zastopana v vsakem obroku.
Za obdobje dojenja so značilne tudi povečane potrebe po tekočini, saj je mleko v skoraj 90% sestavljeno iz vode. Nasvet “spij kozarec vode po vsakem podoju“ pravzaprav sploh ni tako slab. Poleg vode je priporočljivo tudi uživanje čajev, juh, obar, in sadaj ter zelenjave.
Produkcija mleka pa seveda ni odvisna le od prehrane matere, ampak v prvi vrsti predvsem od povpraševanja in ponudbe. Po domače povedano to pomeni, da pogostejši kot so podoji in več kot se otrok doji, več mleka bo proizvajalo materino telo. V kolikor v prvih dneh po rojstvu dojenje ne steče po željah si lahko mama pomaga s SNS črpalko, ki otroku omogoča, da se nauči pravilnega predstavljanja, dojke pa spodbuja k proizvodnji mleka.