Študentsko delo predstavlja pomemben vir zaslužka in pridobivanja praktičnih izkušenj za dijake in študente. Vendar pa se s tem pojavljajo tudi številna vprašanja glede pravic, obveznosti ter pogojev, pod katerimi je študentsko delo dovoljeno in kako je obdavčeno. Ta članek ponuja celovit pregled študentskega dela, od osnovnih pogojev do specifičnih pravic in ugodnosti, ki pripadajo študentom, še posebej pa študentskim mamam.
Osnovni pogoji za opravljanje študentskega dela
Za opravljanje študentskega dela je ključno, da posameznik ohranja status dijaka ali študenta. Status študenta velja do dopolnjenega 26. leta starosti, z izjemo izrednih študentov, ki lahko delajo do dopolnjenega 26. leta starosti. V primeru, da študent dopolni 26 let na primer 1. maja, mu status velja do 30. junija istega leta. Za študente, ki študirajo v tujini, je potrebno predložiti potrdilo o vpisu ali uradni dopis šole.
Dijaki, ki zaključijo osnovno šolo junija in se vpišejo v srednjo šolo, lahko delajo od 10. julija, če 15. dopolnijo 10. avgusta. Če 15. dopolnijo 10. novembra in so že dijaki 1. letnika, lahko delajo od 10. novembra.
Mladoletni dijaki in študenti, torej osebe, mlajše od 18 let, lahko opravljajo študentsko delo pod določenimi pogoji. Ne smejo opravljati nadurnega dela, nočnega dela med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj (ali med 24. in 4. uro zjutraj v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti). Če mladoletnik dela vsaj 4,5 ure na dan, ima pravico do plačanega odmora za malico, ki traja 30 minut. Mladoletni ne smejo opravljati del, ki vključujejo povečana tveganja ali nevarne razmere.
Študentski servis in napotnice
Študentski servis je ključen posrednik med delodajalci in dijaki/študenti. Potreben je tudi, če delo najdete sami, saj je pomembno, da naročite napotnico, ki predstavlja pravno podlago za delo. Delodajalec mora ob začetku dela potrditi napotnico.
Pisni dogovor o urni postavki pri študentskem delu sicer ni obvezen, je pa zelo priporočljiv. Priporoča se, da si dogovor o urni postavki in začetku dela z delodajalcem na kratko zapišete, na primer v obliki elektronskega sporočila, ki potrjuje dogovorjeno urno postavko in začetek dela.
Delodajalci morajo zagotoviti dijakom/študentom varnost in zdravje pri delu (VZD), kar vključuje zagotovitev vseh potrebnih zaščitnih sredstev glede na oceno tveganja za določeno delovno mesto.
Delovni čas, odmori in nadure
Delovni čas v okviru študentskega dela je lahko neenakomerno razporejen zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov. Nadurno delo je za osebe, mlajše od 18 let, prepovedano. Za starejše študente pa veljajo omejitve: največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto.
Če si mlajši od 18 let in delaš vsaj 4,5 ure na dan, imaš pravico do plačanega odmora za malico, ki traja 30 minut. Odmor za malico se všteva v delovni čas in je plačan. Če v enem dnevu delaš 8 ur, imaš pravico do 30-minutnega odmora za malico, ki je plačan in se všteva v delovni čas.
Plačilo in obdavčitev
Na bančni račun prejmete neto nakazilo. Od bruto zaslužka se odvede 13,95 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se šteje v pokojninsko dobo. Ura postavka, ki je navedena pri prostem delu, mora biti izplačana, prav tako mora biti plačano uvajanje na delo.
Študentski servis ne posega v zaslužek dijaka/študenta; delodajalec poravna vse prispevke in dajatve.
Študent lahko ob oddaji dohodninske napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve, ki se nanašajo na opravljanje dela, na podlagi dokazil (računov). Ti stroški se priznavajo največ do višine, ki jo določa zakon. Obstaja možnost, da študent čez leto hrani vse račune v zvezi s stroški dela (parkirnine, cestnine, nočitve …) in jih ob oddaji dohodninske napovedi uveljavi kot dodatne stroške v zvezi z delom ter si na ta način zniža dohodninsko osnovo in s tem obdavčitev oziroma plačilo dohodnine.
Povrnitev stroškov za malico in prevoz na delo za dijake/študente zakonsko ni določena, zato je to stvar dogovora z delodajalcem.
S 1. 6. 2022 se zaslužki prek študentskega servisa do višine minimalne plače ne štejejo več v izračun za dodelitev otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca.
Pravice in ugodnosti študentov
Študentom iz naslova statusa študenta pripadajo določene pravice in ugodnosti, kot so obvezno zdravstveno zavarovanje (OOZ).
Študentske mame imajo posebne pravice in ugodnosti. Na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) so študentske mame, ki niso upravičene do starševskega nadomestila in ga ne bodo izkoristili očetje otroka, upravičene do starševskega dodatka eno leto od rojstva otroka. Študentske mame so obvezno pokojninsko zavarovane.
Pravica do dodatnega študijskega leta, ki jo ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis), pripada mamicam za vsakega živo rojenega otroka. Ta pravica ne vpliva na možnost koriščenja absolventskega staža ali prepis na drugo fakulteto.
Študenti lahko koristijo subvencionirano študentsko prehrano, ki je urejena v Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP). Prav tako imajo v nekaterih primerih pravico do subvencioniranega bivanja v študentskih domovih ali pri zasebnikih. V primeru nosečnosti ali rojstva otroka, eden od staršev prejme dodatnih 100 točk za sprejem v študentski dom.
Pomoč ob rojstvu otroka in drugi finančni prejemki
Starši imajo pravico do pomoči ob rojstvu otroka, ki se odraža v enkratnem denarnem prejemku, namenjenem nakupu obvezne opreme za novorojenca. Ta znaša 350,00 EUR za otroke, rojene po 1. 1. 2023.
Starševski dodatek pripada staršem, ki po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Ta pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka. Starševski dodatek znaša 402,18 evrov mesečno za otroke, rojene po 1. 1. 2023.
Otroški dodatek je odvisen od dohodkov družine in števila otrok, giblje pa se od 20 EUR do 140 EUR mesečno. Pravica do znižanega plačila vrtca je prav tako odvisna od materialnega cenzusa družine.
Državna štipendija je pravica vezana na študentski status in ni pogojena s starševstvom. Za pridobitev državne štipendije dohodek gospodinjstva ne sme presegati določene meje.
Delo v tujini in specifični primeri
Delo v tujini na podlagi napotnice iz Slovenije ni možno. Če si iz tujine in želiš urediti davčno rezidentstvo v Sloveniji, to lahko storite na Finančnem uradu Republike Slovenije (FURS).
Študent, ki ima odprt s.p. (samostojni podjetnik), mora biti pozoren na določene vidike, saj številni zakoni in pravila urejajo poslovanje posameznika.
Pomembnost informiranosti in priprave
Veliko pravil imajo podjetja in organizacije že zapisana, obstajajo pa tudi nezapisana pravila, ki jih je dobro upoštevati. Ko vstopite v podjetje/organizacijo, opazujte, bodite radovedni, prijazni in v primeru nejasnosti vprašajte zaposlene.
Študenti in dijaki se lahko kadarkoli obrnejo na društva, dobrodelne organizacije, fundacije ter zavode, ki jim lahko nudijo pomoč. Prav tako je priporočljivo preveriti na spletni strani občine, ali ponuja kakšno posebno občinsko pomoč za novopečene mamice in očke.
Vloga za študentsko delo mora vsebovati življenjepis (CV) in po možnosti izkušnje. Priporočljivo je, da vlogo napišete sami, da izrazite svoje izkušnje in želje. Pri pošiljanju vloge preko elektronske pošte dodajte tudi nekaj besedila, ne pošiljajte le prazne pošte z datoteko.
Zaključek
Študentsko delo je priložnost za zaslužek in pridobivanje izkušenj, vendar je ključno, da so dijaki in študenti dobro informirani o svojih pravicah in obveznostih. Razumevanje zakonskih določb, pravil študentskih servisov ter specifičnih ugodnosti, še posebej za študentske mame, omogoča varnejše in bolj izkoriščeno študentsko delo.
tags: #studentsko #delo #v #porodnisnici