Slovenija se zaveda pomena krepitve družine in zagotavljanja kakovostnega življenja njenih članov. Ključen element pri tem predstavlja ustrezna ureditev starševskega dopusta in pripadajočih nadomestil, ki staršem omogočajo, da se posvetijo negi in varstvu novorojenčka, hkrati pa ohranjajo določeno stopnjo socialne in ekonomske varnosti. Ta članek podrobno predstavlja različne oblike starševskega dopusta, pogoje za njihovo koriščenje, višino nadomestil ter specifične situacije, s katerimi se lahko srečajo starši, še posebej pa samostojni podjetniki.
Materinski dopust: temelj za nego novorojenčka
Materinski dopust je namenjen materi v trajanju 105 dni, kar predstavlja skoraj tri mesece neprekinjene odsotnosti z dela. Od tega je 15 dni obveznih, kar pomeni, da jih mora mati izkoristiti pred ali takoj po porodu. Namen materinskega dopusta je omogočiti materi okrevanje po porodu, nego novorojenčka ter vzpostavitev prvih navez in rutine z otrokom. V tem času mati ostaja vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar zagotavlja kontinuiteto njene socialne varnosti.
Za zaposlene matere je ključnega pomena, da svojega delodajalca pisno obvestijo o nastopu materinskega dopusta vsaj 30 dni pred predvidenim začetkom. Postopek uveljavljanja materinskega dopusta poteka na Centru za socialno delo (CSD), kjer imajo starši prijavljeno stalno prebivališče. Vlogo je potrebno oddati najkasneje dan pred začetkom materinskega dopusta, kar pomeni, da se ta lahko začne 28 dni pred predvidenim datumom poroda.
Za samostojne podjetnice, ki v svojem podjetju pogosto delujejo same, je ureditev porodniškega dopusta še toliko bolj pomembna. Če samostojna podjetnica plačuje prispevke za socialno zavarovanje (del prispevkov za starševsko varstvo) ali je bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice, je upravičena do materinskega in starševskega nadomestila. To pomeni, da mora biti zavarovana dan pred nastopom materinskega dopusta. V času materinskega dopusta samostojne podjetnice ne plačujejo prispevkov za socialno varnost, saj jih poravnava država iz proračuna.
Očetovski dopust: vloga očeta v zgodnji negi otroka
Očetovski dopust je namenjen očetom in predstavlja pomemben korak k enakomernejši delitvi starševskih obveznosti ter krepitvi očetovske vloge v družini. V Sloveniji očetovski dopust traja 15 koledarskih dni, ki jih oče izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Ta dopust je v celoti plačan in omogoča očetu aktivno sodelovanje pri negi in varstvu otroka že v najzgodnejšem obdobju njegovega življenja.
Zanimivo je, da do očetovskega dopusta niso upravičeni le očetje, temveč tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. To vključuje materinega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma partnerko registrirane istospolne partnerske skupnosti, ter zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust. Ta razširitev pravice zagotavlja fleksibilnost in prilagodljivost družinam v različnih okoliščinah.
Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni, kar dodatno podpira družine z večjimi potrebami.
Starševski dopust: fleksibilnost in delitev odgovornosti
Starševski dopust predstavlja najdaljše obdobje odsotnosti z dela, namenjeno negi in varstvu otroka, in ga lahko izkoristita oba starša. Skupaj oba starša upravičujeta do 160 dni starševskega dopusta vsak, kar pomeni skupno 320 dni, ki jih lahko izkoristita v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Ta fleksibilnost omogoča staršem, da prilagodijo svojo odsotnost svojim potrebam in drugim obveznostim.
Ključni vidik starševskega dopusta je možnost prenosa dni med staršema. Vsak od staršev ima 60 dni neprenosljivega dopusta, kar pomeni, da teh dni ne more prenesti na drugega starša. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko 60 dni ostane neprenosljivih zanjo. Podobno lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, pri čemer mu 60 dni ostane neprenosljivih. Pomembno je, da oče lahko svoje neprenosljive dni izkoristi tudi v času, ko mati še koristi materinski ali starševski dopust, kar omogoča izmenično skrb za otroka.
V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčkov ali otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša, kar dodatno olajša breme staršem v teh zahtevnejših situacijah.
Višina nadomestil in osnova za izračun
Višina starševskih nadomestil je ključnega pomena za finančno varnost družin med dopustom. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove. Vendar pa obstajajo zgornje meje za očetovsko in starševsko nadomestilo. Najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo je omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo ali predpreteklo leto, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Materinsko nadomestilo pa je navzgor neomejeno.
Osnova za izračun vseh omenjenih nadomestil je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za dopust. Kot zadnji mesec se šteje osnova, od katere so bili prispevki obračunani v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge. Na primer, če je vloga vložena septembra 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023.
Medtem ko upravičenec prejema nadomestilo, je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Republika Slovenija poravnava prispevek delodajalca v zavarovanja, upravičenec pa prispevek zavarovanca.
Posebne situacije in dileme
Na področju starševskega dopusta se pojavljajo tudi specifične dileme, s katerimi se srečujejo starši. Ena izmed takšnih je vprašanje obveznosti podjetja glede dodatnih prostovoljnih zavarovanj, kot so dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, kolektivno nezgodno zavarovanje in dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ko zaposleni odhaja na porodniški dopust. V takih primerih je potrebno preveriti, ali je mogoče obveznosti prenesti na center za socialno delo ali pa začasno ustaviti plačila podjetja, še posebej, če je sporna obračunavanje bonitet. Pogovor z zavarovalnicami in pristojnimi institucijami je v teh primerih ključen.
Samostojne podjetnice se pogosto sprašujejo, ali bodo na porodniškem dopustu prejemale nadomestilo in kako visoko bo. Kot je že omenjeno, je ključno, da so pred nastopom dopusta zavarovane za starševsko varstvo. Pomembno je tudi, da v času materinskega in starševskega dopusta ne opravljajo svoje dejavnosti, saj bi to lahko vodilo do izgube pravice do nadomestila in obveznosti vračila prejetih sredstev z obrestmi. Da bi ohranile posel, lahko samostojne podjetnice imenujejo prokurista, sklenejo podjemno pogodbo z drugo osebo ali pa zaposlijo nekoga drugega.
Pomoč ob rojstvu otroka in krajši delovni čas
Poleg starševskih dopustov in nadomestil, država nudi tudi druge oblike podpore. Pomoč ob rojstvu otroka je namenjena nakupu opreme za novorojenčka in jo prejme vsak novorojenček, čigar starša imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tam dejansko živita.
Za zaposlene matere, ki dojijo, zakon predvideva pravico do odmora za dojenje. Na podlagi potrdila specialista pediatra, mati pripada čas za dojenje do otrokove starosti 18 mesecev.
Ena od pomembnih pravic, ki omogoča lažje usklajevanje dela in družinskih obveznosti, je pravica do dela krajši delovni čas zaradi starševstva. To pravico ima eden od staršev oziroma druga oseba, ki neguje in varuje otroka (rejnik, skrbnik). Če oseba varuje enega otroka, ima pravico do dela krajši delovni čas do tretjega leta starosti otroka. Če pa varuje najmanj dva otroka, se ta pravica podaljša do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, kar pomeni najmanj 20 ur dela tedensko. Možno je tudi, da oba starša hkrati izkoriščata pravico do dela krajši delovni čas, vendar skupna izraba ne sme presegati 20 ur tedensko.
Pravico do dela krajši delovni čas ima tudi eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok, mlajših od 18 let, s katerimi ima skupno stalno prebivališče, in sicer do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter drugi relevantni zakoni zagotavljajo celovit sistem podpore staršem, ki omogoča lažje usklajevanje kariere in družinskega življenja ter krepi vlogo družine v družbi.
tags: #svet #kapotala #porodniski #dopust