Pri ohranjanju dojenja v domačem okolju je bistveno, da so matere seznanjene z možnimi načini pomoči pri dojenju. Kakšne potrebe pri dojenju bosta imela mati in otrok ter tudi kakšno vrsto in način pomoči bosta potrebovala, je mnogokrat težko napovedati in posploševati. Vendar pa se kljub naravnosti procesa dojenja, pogosto pojavijo težave, vprašanja ali dvomi. Že dolgo je namreč znano, da ni dovolj samo ponavljati, da je dojenje najboljše. Da je res tako, ugotavljamo tudi v raziskavi, kjer je 84 % mater navedlo, da so potrebovale in iskale pomoč pri dojenju. Ugotovili smo tudi, da so materam nasveti in pomoč pomagali. Trditve, s katerimi smo skušali ugotoviti njihovo zadovoljstvo, so ocenjevale z visoko povprečno vrednostjo. Tako so trditev: »Dobila sem strokovne odgovore na moja vprašanja«, ocenile s povprečno vrednostjo 4,4 in trditev: »Pomagali so mi pri reševanju težav«, s 4,3. Isto je ugotavljala Dolerjeva (9), ki je leta 2009 raziskovala profesionalno in laično podporo dojenju. Tudi ona navaja, da je bila večina mater, ki so sodelovale v raziskavi, zadovoljna s pomočjo.
Izzivi in potrebe mater pri dojenju
Čeprav je dojenje naraven proces, se mnogokrat lahko pojavijo težave, vprašanja ali dvomi. V praksi pa v večini primerov ni tako. Pri ohranjanju dojenja v domačem okolju je bistveno, da so matere seznanjene z možnimi načini pomoči pri dojenju. Kakšne potrebe pri dojenju bosta imela mati in otrok in tudi kakšno vrsto in način pomoči bosta potrebovala, je mnogokrat težko napovedati in posploševati. V Sloveniji je večina porodnišnic pridobila naziv »Novorojenčku prijazna porodnišnica«. Naziv pomeni, da ustanova pri delu upošteva listino »Deset korakov do uspešnega dojenja«. Deseti korak listine se nanaša na seznanitev mater z možnimi oblikami pomoči pri dojenju po odpustu iz porodnišnice (1). Izrednega pomena pa je, da so osebe, ki materi nudijo tovrstno pomoč, dovolj izobražene, resnični zagovorniki dojenja in sposobni primerne komunikacije z materami, ki so mnogokrat v veliki stiski. Kajti svetovalke za dojenje materam ne le svetujejo, pogosto se izkaže, da je materi, ki pokliče zaradi težav pri dojenju, potrebno le prisluhniti, jo pomiriti, potolažiti, spodbuditi.
V obstoječi in dosegljivi literaturi s področja dojenja smo pregledali članke in poglavja, ki obravnavajo pomoč in svetovanje pri dojenju. Uporabili smo tako domačo kot tujo dosegljivo strokovno literaturo s tega področja in članke, ki so dostopni v tiskanih in drugih medijih (medmrežje) za strokovno in splošno javnost.
Oblike pomoči pri dojenju v Sloveniji
V Sloveniji obstajajo oz. so na voljo različne oblike pomoči pri dojenju. Matere so navajale različne vire, kjer so dobile pomoč. Le ti so se skladali s tem, kar smo sami ugotovili glede pomoči pri dojenju, ko smo le to iskali s pomočjo spleta. Iskale so tako strokovno kot tudi laično pomoč. Pravzaprav celo v večji meri laično, kot strokovno. Pri Dolerjevi 2009 (9) so bili rezultati drugačni. Kaj se je v tem času spremenilo, da matere ne iščejo več pomoči v večini primerov pri zdravstvenih delavcih? Zdravstvene ustanove še vedno nudijo pomoč. Verjetno je nabor ostale vrste pomoči večji kot je bil leta 2009. Ali pa so morda pričakovanja mater drugačna? Res je, da v Sloveniji nimamo enotno določenega izobraževanja s področja dojenja za zdravstvene delavce v času njihovega formalnega izobraževanja. Res je pa tudi, da bi se naj vso zdravstveno osebje v ustanovah, ki so nosilke naziva NPP ali pa DPZU, dodatno izobrazilo o dojenju. Kje je torej razlog, da matere ne dobijo pričakovane podpore in pomoči? Nekatere matere so bile mnenja, da osebe, ki pomoč nudijo, niso dovolj izobražene za nudenje kakovostne pomoči pri dojenju.
Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC)
Poiščejo pomoč pri svetovalkah IBCLC (International Board Certified Lactation Consultant), mednarodno potrjene svetovalke. Lastna izkušnja z dojenjem ni pogoj za pridobitev naziva. Pogoj za pristop k izpitu za pridobitev naziva pa je opravljeno določeno število praktičnih ur dela z doječimi materami. Gre za profil svetovalk za dojenje z edino mednarodno priznano certificirano kvalifikacijo na področju dojenja, ki ustreza magistrski ravni (3, 4, 5). Večinoma gre za zdravstvene delavce z medicinsko izobrazbo, kar pa ni nujno. Svetovalke so usposobljene za nudenje pomoči pri dojenju, predvsem v posebnih, zahtevnejših situacijah. Svetovalke za dojenje so zaveznice zdravnikov, sester, babic. Žal večina svetovalk IBCLC, zaposlenih v našem zdravstvu, primarno opravlja druge naloge in se ne posveča izključno dojenju. Raziskave so pokazale boljše rezultate pri dojenju, če so materam in dojenčkom na voljo storitve IBCLC-jev. Ameriški Center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (CDC) število svetovalk IBCLC na tisoč živorojenih otrok uporablja kot kazalnik kakovosti na letni nacionalni ravni (6). Profil svetovalcev za dojenje, nad katerimi se dejansko izvaja nadzor, so IBCLC svetovalci, ki se morajo redno izobraževati in nadgrajevati znanje o dojenju. Tudi v tej raziskavi se je pokazalo, da je starost mater ob porodu vedno višja. Največ sodelujočih je bilo v starostni skupini med 31 in 40 let. Tudi njihova izobrazba je vedno višja, največ sodelujočih je imelo univerzitetno izobrazbo. Morda je tudi to razlog, da so njihova pričakovanja drugačna. Res pa je tudi, da kadar mati poišče pomoč v zvezi z dojenjem, se mnogokrat izkaže, da ne potrebuje nasveta, temveč od strokovnih delavcev pričakuje le, da ji prisluhnejo, jo pomirijo, potolažijo in spodbudijo. Vse to govori v prid temu, da izobraževanja o dojenju nikoli ni preveč in da bi to izobraževanje moralo biti kontinuirano organizirano za vse, ki delajo z doječimi materami. V Sloveniji je to na voljo. Vendar pa tako za delodajalce kot tudi za zaposlene v večini primerov velja, da je dovolj iti enkrat. Ugotovili smo, da veliko mater pozna IBCLC svetovalce in da išče pomoč pri njih. Naziv IBCLC in izobraževanje za naziv je opredeljeno tudi v evropskem dokumentu: »Protection, promotion and support of breastfeeding in Europe: a blueprint for action«, ki je bil sprejet v Luxemburgu leta 2004 (5). V Sloveniji je že vrsto let organizirano izobraževanje, kjer udeleženci pridobijo znanja, ki so jim v pomoč pri opravljanju izpita za pridobitev naziva. Žal se teh izobraževanj v večini primerov udeležujejo medicinske sestre in babice (11). Zdravstveni delavci bi naj bili tisti, ki jim ljudje zaupajo. Zato je prav, da v dvomih vzamejo v roke sodobno literaturo. Le na tak način bodo lahko v pomoč materam. Vendar to vselej ni lahko. Zdravstveni delavci so vedno bolj obremenjeni na delovnih mestih, pričakovanja bolnikov so velika, zahteve delovnih mest vedno večje, število zaposlenih pa ostaja enako, če ne celo nižje. Vedno manj je tudi sredstev, ki so namenjena izobraževanju. Hkrati bi morali vsi, ki pomagajo materam pri dojenju, sprejemati nove tehnologije, ki so posledica hitrega razvoja tehnologije in informatike.
Svetovalke La Leche League International (LLLI)
Poiščejo pomoč pri svetovalkah La Leche League Interna-tional (LLLI). Svetovalka LLL je lahko le mati, ki je sama dojila ali je v posebni situaciji dajala človeško mleko dojenčku. Vse svetovalke so najprej pripravnice oz. aplikantke, ki delajo ob mentorici. V tem času se naučijo osnovnega vodenja dojenja, kako poiskati splošne vire in informacije, kako poiskati vire za posebne zdravstvene situacije, osvojijo načine pravilnega posre-dovanja informacij ter dela z ljudmi (2). V Sloveniji delujejo prostovoljke, laične svetovalke za dojenje, ki imajo poleg izobrazbe, zahtevane s strani mednarodne zveze za dojenje La Leche League International, tudi osebno izkušnjo z dojenjem. Poleg znanja o dojenju imajo na voljo najsodobnejšo literaturo in vire strokovnih informacij, predvsem pa vemo, kako čustveno podpreti mamice pri njihovih odločitvah ter ponuditi točne informacije. Organizirajo mesečna srečanja za mamice z dojenčki oz. bodoče mamice in nudijo pomoč po telefonu. LLLI je neprofitna, nepolitična in nereligiozna mednarodna organizacija, ki je razširjena v 66 državah sveta. Združuje številne matere, prav tako pa z organizacijo sodelujejo strokovnjaki s področja medicine in psihologije: profesionalni strokovnjaki za dojenje IBCLC, zdravniki, pediatri, porodničarji, medicinske sestre, babice, psihologi in drugi. LLLI deluje kot nevladna organizacija, svetovalka pri UNICEF in WHO ter številnih nacionalnih odborih za spodbujanje dojenja in nacionalnih pediatričnih akademijah. Pri LLLI verjamejo, da je dojenje izredno pomembno tako za otroka, mater in družino, kakor tudi za celotno družbo.
Podporne skupine za dojenje
Poiščejo pomoč v podpornih skupinah za dojenje, katerih namen je nuditi podporo in pomoč vsem materam, ki želijo dojiti svoje otroke. Udeležba na srečanjih je brezplačna in omogoča dostop do natančnih in najnovejših informacij o dojenju ter seznanjenje in izmenjavo izkušenj z drugimi materami, ki so ali še dojijo svoje otroke, kar je lahko pomirjujoče in v pomoč. Podporne skupine lahko organizirajo porodnišnice z nazivom NPP ali druge zdravstvene ustanove z nazivom DPZU, organizirajo jih tudi v okviru LLL.
24-urna telefonska pomoč
Koristijo 24-urno telefonsko pomoč, ki bi jo naj nudile ustanove, ki podpirajo dojenje. Zagotavljale bi jo naj ustanove nosilke naziva NPP ali DPZU. Prednost te oblike pomoči je, da je dostopna ne glede na uro dneva. Vendar pa je pomembno poudariti, da ne glede na to, ali gre za strokovno ali laično pomoč, je ključnega pomena, da je ta podpora usklajena, strokovna in empatična.
Socialna omrežja in skupine za dojenje
Veliko doječih mamic se z vprašanji obrača tudi na druge doječe mamice, v različnih skupinah socialnih omrežij, kot npr. V Sloveniji je precej aktivna FB skupina Dojiva.se. Vendar pa je treba biti pri tovrstnih virih informacij previden, saj se nasveti pogosto križajo in niso vedno strokovno podprti.
Osebne izkušnje in mnenja mater
Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja, metodi deskripcije. Uporabili smo tehniko anketiranja. Uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na osnovi pregleda literature. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih je bilo 58 anketnih vprašalnikov. Sodelujoče v anketi smo prosili tudi za njihove predloge in mnenja.
IBCLC svetovalke oz. svetovalci bi naj bili pravi naslov, tudi kadar bi matere poiskale pomoč pri pediatrih - torej tudi le te bolj vključiti oz. Meni so zelo pomagale osebe, na katere sem se sama obrnila. Tiste, katerih služba naj bi zajemala tudi pomoč pri dojenju, pa ne, npr. patronažna je bila povsem neuporabna (“če bo zvečer jokal in bo siten, mu kar dajte flaško …”). Prav tako tudi sestre na neonatalnem oddelku ne (seveda je bilo nekaj izjem). Tri z znanjem in sočutjem, in ena, ki je bila hladna in povsem neprimerna za to delovno mesto (“nimate mleka, pač ne boste dojili …”), in to 8 ur po porodu. Če ne bi bilo svetovalke IBCLC, moje trme, FB skupine Dojiva.se, gotovo ne bi dojila. Tudi splošni zdravniki nimajo pojma o dojenju. Gotovo ne gre tu za značaj ljudi (ok, sočutja se ne da naučiti), pač pa za formalni izobraževalni sistem, kjer dojenje skoraj ni omenjeno in posledično zdravstveni delavci nimajo znanja. Tako lahko kakšno mamo (sploh morda manj samozavestno, ki nima podpore partnerja) in se sama ne angažira za iskanje informacij o dojenju, hitro prepričajo, da nima mleka, da predolgo doji, da bo otroka scartala… Jaz pri svojem sinu vidim, kako sam lepo v svojem ritmu regulira dojenje. Vem, da se sestre na porodnih oddelkih izobražujejo, a predajajo zastarelo znanje! Dobro bi bilo preveriti njihovo usposobljenost v praksi. Strokovnjaki za dojenje bi morali biti prisotni in na voljo materam že v porodnišnici, saj nekatere sestre tam preprosto nimajo dovolj znanja o tej temi. So sicer dobre sestre in se trudijo, a včasih zaradi svojega neznanja na področju dojenja, materam svetujejo narobe in jih s tem prestrašijo oz. V porodnišnici bi vsaki prvorodki morali izdatno pomagati (ne samo biti na voljo, ampak redno obiskovati doječo mater pri vsakem podoju) v prvem dnevu pristavljanja, pa tudi pozorno spremljati v vseh naslednjih do odpusta. Ob odpustu pa jo opremiti s konkretnimi napotki glede na njeno situacijo donošenosti otroka in stanja prsi in tudi s prikazom, kako ravnati ob bolečih bradavicah, ob pojavu mastitisa, kdaj je primerna uporaba suplemeterja, kdaj, koliko, zakaj in kako si črpati mleko. Velikokrat se širijo neresnice kot: imate velikega otroka ne morete ga dojiti, ginekologinja mi je zatrdila da moj otrok ne bo dojen, rojen je bil s 4 kg. Premalo se poudarja kako pomembna je črpalka za začetek dojenja, pri tistih ki imajo na začetku težave … (pri nas je bil otrok en teden na pediatriji in ni bil zainteresiran za dojenje). Jaz sem prvi mesec cele dni samo črpala in dojila. Patronažna pa mi je zadnji dan rekla, da je bila ves čas prepričana da mi ne bo uspelo. Poenotenje stroke! Sama sem mnenja, da je kakšen nasvet takoj po rojstvu sploh prvega otroka nujno potreben. Menim, da je največji problem v tem, da marsikatera ženka ne ve, da se lahko pri dojenju obrne na pomoč k svetovalki in prehitro obupa nad dojenjem. Problem je tudi v tem, da so večinoma svetovalke, za katere izveš preko FB in drugih oglasnikov plačljive in marsikateri lahko predstavlja to problem. Najbolje bi bilo, če bi bile svetovalke za dojenje v porodnišnicah in, če bi skupaj s patronažno sestro obiskovale mamice na domu. V porodnišnicah sestre na oddelku enostavno nimajo toliko časa, kot bi ga želele posvetit mamicam ob dojenju. Nekatere patronažne sestre pa nimajo kakovostnega znanja o dojenju, kar lahko mamico v prvih dneh hitro zapelje na pot stekleničk.
Marjeta: Prva dva ali trije meseci je bilo precej nasprotujočih se čustev. Od vzhičenosti in ganjenosti nad čudovitim malim bitjem in nad čarobnostjo materinstva, do malodušja in nestrpnosti do sebe in drugih, občutkov da ne bom zmogla, da ne znam biti mati, da sem v vsem sama, da bi najraje odšla na počitnice.Klavdija: Predstavljala sem si, da je starševstvo veliko lažje, kot je v resnici. Da si lahko popoln starš, ki ni nikoli utrujen, potem pa vidiš, da ni vse tako preprosto.Marjana: Družina mi je bila v pomoč. Kritiziral me ni nihče. Ker razširjene družine niso več pogosta oblika družinskega življenja, sta se znanje in umetnost dojenja izgubila. Mnoge matere se tako z dojenjem ne srečajo prej kot šele ob rojstvu svojega otroka. Miti in napačne informacije o dojenju pa so žal še vedno zelo prisotni. Mlade matere danes nimajo zadostne podpore in pomoči, in od svojih mater niso deležne znanja in modrosti o dojenju. Informacije o dojenju lahko dobijo le iz knjig, medijev, skupin za pomoč ter zdravstvenih delavcev.Petra: Informacije doma - od raznih tetk, drugih mamic in vseh pametnjakovičev - sem dobila najrazličnejše nasvete.
Ključni dejavniki za uspešno dojenje in iskanje pomoči
Za uspešno dojenje nista vedno dovolj le želja in odločitev matere, temveč so za to potrebne tudi ustrezne informacije, podpora in pomoč. Informacije o dojenju lahko matere danes dobijo v šolah za starše, številnih specializiranih revijah in časopisih, knjigah, po ustnem izročilu od svojih sorodnic in prijateljic ter na spletnih straneh. V porodnišnici so matere dobro oskrbljene s podporo in pomočjo pri dojenju, toda ko pridejo domov, te podpore nimajo več. Mnoge matere se tako z dojenjem ne srečajo prej kot šele ob rojstvu svojega otroka. Miti in napačne informacije o dojenju pa so žal še vedno zelo prisotni. Mlade matere danes nimajo zadostne podpore in pomoči, in od svojih mater niso deležne znanja in modrosti o dojenju.
V porodnišnici boste prejeli tudi Unicefovo knjižico “Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater”, ki je dostopna tudi prosto na spletu.
Kako se dojiti | wikiHow vpraša svetovalko za dojenje
Vloga zdravstvenih delavcev in izobraževanje
Zdravstveni delavci bi naj bili tisti, ki jim ljudje zaupajo. Zato je prav, da v dvomih vzamejo v roke sodobno literaturo. Le na tak način bodo lahko v pomoč materam. Vendar to vselej ni lahko. Zdravstveni delavci so vedno bolj obremenjeni na delovnih mestih, pričakovanja bolnikov so velika, zahteve delovnih mest vedno večje, število zaposlenih pa ostaja enako, če ne celo nižje. Vedno manj je tudi sredstev, ki so namenjena izobraževanju. Hkrati bi morali vsi, ki pomagajo materam pri dojenju, sprejemati nove tehnologije, ki so posledica hitrega razvoja tehnologije in informatike.
V Sloveniji je že vrsto let organizirano izobraževanje, kjer udeleženci pridobijo znanja, ki so jim v pomoč pri opravljanju izpita za pridobitev naziva IBCLC. Žal se teh izobraževanj v večini primerov udeležujejo medicinske sestre in babice (11). Kljub vsemu, bi naj vsi zdravstveni delavci, ki delajo z nosečnicami, otročnicami in doječimi materami imeli ustrezno znanje v povezavi z laktacijo in dojenjem, ne glede na to, ali imajo opravljen IBCLC izpit ali ne. Predvsem pa imajo veliko izkušenj.
Pomembno je, da govorimo o dojenju in njegovem pomenu za otroka, mamo, družino in širšo družbo, saj bo to privedlo do norme v družbi. Namreč preveč krat se zgodi, da mama ob odpustu iz porodnišnice nima več ustrezne podpore in dojenje opusti. Morda se z dojenjem sreča prvič ob rojstvu svojega otroka, lahko da pridobiva neustrezne informacije o dojenju ali je preveč “bombandirana” z agresivnim trženjem otroške hrane. Vse do zavedno ali nezavedno vpliva na naše odločitve.
Vsaka mamica si zasluži podporo. Vsak dojenček si zasluži priložnost za najboljši začetek.
Slovenj Gradec in Mislinja sta v letu 2022 postali prvi mesti v Sloveniji z nazivom Dojenju prijazno mesto.
tags: #svetovalci #za #dojenje #na #koroskem