Dojenje, ta naraven proces, ki bi moral biti temelj zdravja tako za otroka kot za mater, je v praksi pogosto obremenjen s številnimi izzivi. Kljub temu, da je v naši kulturi dojenje pogosto razumljeno kot nekaj samoumevnega, kar naj bi matere pričele takoj po porodu, realnost pogosto pokaže drugačno sliko. Mnogo mater se po porodu sooča s težavami, dvomi in vprašanji, pri čemer jim pravočasna in strokovna podpora predstavlja ključen dejavnik za uspešno nadaljevanje dojenja. Ta članek se poglobi v vprašanje, kje doječe matere v Sloveniji iščejo pomoč in kakšne vrste nasvetov in podpore so jim na voljo, pri čemer izpostavlja pomen kakovostnih informacij in izobraženih svetovalk.
Izzivi ohranjanja dojenja v domačem okolju
Ohranjanje dojenja v domačem okolju je ključnega pomena, a hkrati pogosto zahteva več kot le osnovno znanje. Mati in otrok imata specifične potrebe, ki jih je težko vnaprej predvideti ali posploševati. Zato je bistveno, da so matere seznanjene z vsemi možnimi načini pomoči, ki so jim na voljo. V Sloveniji se vse več porodnišnic ponaša z nazivom "Novorojenčku prijazna porodnišnica", kar pomeni, da pri svojem delu sledijo listini "Deset korakov do uspešnega dojenja". Deseti korak te listine posebej poudarja pomen seznanjanja mater z različnimi oblikami pomoči po odpustu iz porodnišnice. Vendar pa je ključnega pomena, da so osebe, ki materam nudijo tovrstno pomoč, dovolj izobražene, resnični zagovorniki dojenja in sposobne ustrezne komunikacije z materami, ki so pogosto v veliki stiski. Svetovalke za dojenje namreč ne le svetujejo; pogosto se izkaže, da je materi, ki pokliče zaradi težav, potrebno le prisluhniti, jo pomiriti, potolažiti in spodbuditi.
Oblike pomoči pri dojenju v Sloveniji
V Sloveniji je na voljo več različnih oblik pomoči za doječe matere, ki se razlikujejo po svoji naravi, izobrazbi svetovalcev in načinu delovanja. Vsaka od teh oblik ima svoje prednosti in lahko predstavlja dragocen vir podpore v različnih fazah dojenja.
Mednarodno potrjeni svetovalci za laktacijo (IBCLC)
Mednarodno potrjeni svetovalci za laktacijo (IBCLC - International Board Certified Lactation Consultant) predstavljajo zlati standard na področju svetovanja o dojenju. Njihov naziv je mednarodno priznan in ustreza magistrski ravni usposobljenosti. Lastna izkušnja z dojenjem ni pogoj za pridobitev naziva, vendar je za pristop k izpitu potrebnih določeno število praktičnih ur dela z doječimi materami. IBCLC svetovalci so usposobljeni za nudenje pomoči pri dojenju, predvsem v posebnih in zahtevnejših situacijah, in so zavezniki zdravnikov, sester in babic. Njihovo delovanje je opredeljeno v evropskem dokumentu "Protection, promotion and support of breastfeeding in Europe: a blueprint for action". V Sloveniji je že vrsto let organizirano izobraževanje za pridobitev tega naziva, ki se ga večinoma udeležujejo medicinske sestre in babice. IBCLC svetovalci morajo zagotavljati objektivne strokovne storitve in se redno izobraževati, saj njihov certifikat velja pet let. Vendar pa žal večina IBCLC svetovalk, zaposlenih v slovenskem zdravstvu, primarno opravlja druge naloge in se ne posveča izključno dojenju. Kljub temu raziskave kažejo boljše rezultate pri dojenju, če so materam in dojenčkom na voljo storitve IBCLC-jev. Ameriški Center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (CDC) celo uporablja število svetovalk IBCLC na tisoč živorojenih otrok kot kazalnik kakovosti na nacionalni ravni.
Svetovalke La Leche League International (LLLI)
La Leche League International (LLLI) je neprofitna, nepolitična in nereligiozna mednarodna organizacija, ki si prizadeva spodbujati dojenje, širiti informacije ter nuditi podporo in pomoč materam, ki želijo dojiti svoje otroke. Svetovalka LLL je lahko le mati, ki je sama uspešno dojila ali je v posebni situaciji uspešno dajala človeško mleko svojemu dojenčku. Vse svetovalke LLL so najprej pripravnice, ki delajo pod mentorstvom, med katerim se naučijo osnovnega vodenja dojenja, iskanja splošnih virov in informacij, ter pravilnega posredovanja informacij in dela z ljudmi. LLLI deluje kot nevladna organizacija in sodeluje z Unicefom, WHO ter številnimi nacionalnimi odbori za spodbujanje dojenja. Njihova pomoč temelji na principu "mame mami", kar pomeni, da svetovalka z lastno izkušnjo dojenja pomaga drugi materi in jo spodbuja k samozavesti. Mnoge odgovore na pogosta vprašanja je mogoče najti na njihovem spletnem forumu ali spletni strani, organizirajo pa tudi brezplačna podporna srečanja za matere. Ker je LLLI svetovalk v Sloveniji malo, organizacija vabi nove prostovoljke, ki bi se jim pridružile.
Podporne skupine za dojenje
Podporne skupine za dojenje so namenjene vsem materam, ki želijo dojiti svoje otroke, in nudijo podporo ter pomoč. Udeležba na srečanjih je običajno brezplačna, omogoča pa dostop do natančnih in najnovejših informacij o dojenju ter izmenjavo izkušenj z drugimi materami. Te skupine lahko organizirajo porodnišnice z nazivom Novorojenčku prijazna porodnišnica (NPP), druge zdravstvene ustanove z nazivom Dojenju prijazna zdravstvena ustanova (DPZU), ali pa delujejo v okviru LLL. V Sloveniji obstajajo tudi lokalne podporne skupine, kot je na primer "Svetovanje za dojenje" v Novem mestu, ki deluje enkrat mesečno.
24-urna telefonska pomoč
Nekatere ustanove, ki podpirajo dojenje, kot so nosilke naziva NPP ali DPZU, bi naj nudile 24-urno telefonsko pomoč. Prednost te oblike pomoči je njena dostopnost ne glede na uro dneva. V praksi pa se izkaže, da je ta oblika pomoči lahko časovno omejena ali pa ne nudi vedno pričakovane strokovne podpore.
Socialna omrežja in druge doječe mamice
Vse več doječih mamic se z vprašanji obrača tudi na druge doječe mamice preko različnih skupin na socialnih omrežjih, kot je na primer aktivna FB skupina Dojiva.se. Čeprav te skupine nudijo čustveno podporo in izmenjavo izkušenj, je pomembno opozoriti, da informacije, pridobljene na tak način, niso vedno strokovno preverjene in si lahko nasprotujejo.
Raziskave in izkušnje slovenskih mater
Raziskava, ki je temeljila na kvantitativni metodi in anketiranju, je pokazala, da matere v Sloveniji poznajo in aktivno iščejo pomoč pri dojenju, v večini primerov pa tudi dobijo pričakovano pomoč. Skoraj 84 % mater je navedlo, da so potrebovale in iskale pomoč, ter ocenile, da so jim nasveti in pomoč pomagali pri reševanju težav. Trditev "Dobila sem strokovne odgovore na moja vprašanja" so matere ocenile z visoko povprečno vrednostjo 4,4, trditev "Pomagali so mi pri reševanju težav" pa z 4,3. Rezultati te raziskave se nekoliko razlikujejo od raziskave Dolerjeve iz leta 2009, ki je ugotovila, da matere v večji meri iščejo laično kot strokovno pomoč. Sprememba v tem času bi lahko bila posledica večjega nabora dostopnih oblik pomoči ali pa drugačnih pričakovanj mater.
Kljub temu pa se v praksi še vedno pojavljajo izzivi. Nekatere matere poročajo o neustreznih nasvetih s strani zdravstvenih delavcev, ki nimajo dovolj znanja o dojenju. Pojavljajo se primeri, ko patronažne sestre ali sestre na oddelkih svetujejo dodajanje adaptiranega mleka ali stekleničk, še preden se izčrpajo vse možnosti za uspešno dojenje. Tudi splošni zdravniki nimajo vedno zadostnega znanja o dojenju, kar lahko privede do napačnih informacij in dvomov pri materah. Ta pomanjkljivost izvira pogosto iz formalnega izobraževalnega sistema, kjer dojenje ni dovolj poudarjeno.
Pomemben vidik, ki ga izpostavljajo raziskave, je tudi vse višja starost mater ob porodu (največ sodelujočih v raziskavi je bilo med 31 in 40 leti) ter njihova vedno višja izobrazba (največ sodelujočih je imelo univerzitetno izobrazbo). Morda to botruje drugačnim pričakovanjem mater od strokovnega osebja. Pogosto se izkaže, da mati ob iskanju pomoči ne potrebuje nujno strokovnega nasveta, temveč le prisluh, pomiritev, tolažbo in spodbudo.
Ključni dejavniki za uspešno podporo dojenju
Za zagotavljanje kakovostne podpore dojenju v Sloveniji je ključnega pomena več dejavnikov:
- Izobraževanje zdravstvenih delavcev: Izobraževanje o dojenju bi moralo biti kontinuirano organizirano za vse, ki delajo z doječimi materami. To vključuje zdravnike, medicinske sestre, babice in patronažne sestre. Poudariti je treba, da formalno izobraževanje ni edini vir znanja; ključno je tudi redno izpopolnjevanje in spremljanje sodobne literature.
- Vključitev IBCLC svetovalcev: Kljub temu, da so IBCLC svetovalci visoko usposobljeni, jih je v Sloveniji še vedno premalo, in mnogi od njih ne delajo izključno na področju dojenja. Večja vključenost teh strokovnjakov v porodnišnicah in patronažnih službah bi lahko bistveno izboljšala rezultate dojenja.
- Poudarek na praktičnih veščinah: Poleg teoretičnega znanja je nujno poudariti pomen praktičnih veščin, kot so pravilno pristavljanje, prepoznavanje znakov lakote, ravnanje ob bolečih bradavicah, mastitisu, uporabi črpalke in drugih specifičnih situacijah.
- Celostna podpora: Podpora dojenju ne sme biti omejena le na svetovanje, temveč mora vključevati čustveno podporo, pomiritev in spodbudo. Partner in širša družina bi morata biti prav tako seznanjena s pomenom dojenja in vključena v proces podpore.
- Dostopnost informacij: Informacije o dojenju morajo biti lahko dostopne in razumljive, tako v tiskani obliki kot preko spleta. Unicefova knjižica "Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater" je dober primer takšnega vira.
- Poenotenje stroke: Potrebno je poenotenje stroke na področju svetovanja o dojenju, da bi se izognili nasprotujočim si informacijam in zagotovili enoten pristop.
Kje iskati pomoč v praksi?
- Porodnišnice (NPP) in dojenju prijazne zdravstvene ustanove (DPZU): Lahko se obrnete s telefonskim klicem 24 ur na dan.
- Patronažna služba in otroški dispanzer: Nudijo pomoč in podporo v domačem okolju.
- Podporne skupine za dojenje: Poiščite informacije o lokalnih skupinah, kot je "Svetovanje za dojenje" v Novem mestu.
- La Leche League International (LLLI): Na njihovi spletni strani najdete telefonske številke svetovalk in informacije o podpornih srečanjih.
- Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC): Seznam in kontakte najdete na spletni strani Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.
- FB skupina Dojiva.se: Ponuja izmenjavo izkušenj in podporo med materami.
Svetovalke za dojenje vam lahko pomagajo pri vzpostavitvi in ohranjanju dojenja, pri pridobivanju veščin materinstva, prepoznavanju znakov lakote pri otroku, izogibanju nepotrebnemu dodajanju adaptiranega mleka in uporabi stekleničk, ter nudijo podporo ob težavah ali slabih dneh. Njihovo delo, skupaj s prizadevanji celotne stroke, je ključno za to, da dojenje ostane dostopno in podprto za vse matere v Sloveniji.
tags: #svetovalke #za #dojenje #kontakt