Vsako leto med 1. in 7. avgustom svet posveča pozornost pomenu dojenja med Svetovnim tednom dojenja. Ta pobuda, ki jo organizira Svetovna zveza za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action - WABA), si prizadeva za ozaveščanje javnosti, strokovnjakov in odločevalcev o ključni vlogi dojenja. Geslo letošnjega tedna, ki se ga v nekaterih državah obeležuje tudi v jesenskem času, je »Zmanjšajmo neenakosti - podprimo dojenje!«, s čimer poudarjajo pomen celovite podpore vsem materam, ki se odločijo za to naravno hranjenje. V Sloveniji se aktivno trudimo za spodbujanje dobrih praks dojenja, varovanje pred pretirano promocijo mlečnih nadomestkov ter spodbujanje prehranjevanja otrok s sveže pripravljeno, lokalno pridelano in pestro hrano. Ti ukrepi prinašajo neprecenljive koristi za zdravje otrok, družin in celotnega planeta.
Materino mleko: Popolna hrana in prvo cepivo
Materino mleko je edinstveno in popolno hranilo, ki ga narava namenja novorojenčkom. Vsebuje idealno razmerje vseh hranil, ki jih otrok potrebuje za svoje prvo polno obdobje rasti, običajno prvih šest mesecev življenja. Poleg svoje hranilne vrednosti materino mleko deluje kot izjemno učinkovito sredstvo za zaščito pred različnimi boleznimi. Pogosto ga upravičeno imenujemo kar »prvo cepivo«, saj dojenčkom nudi ključno obrambo pred okužbami, kot sta driska in pljučnica. Ta naravna imunost, ki jo prejemajo z materinim mlekom, je ključnega pomena za zdrav in neoviran razvoj v najranljivejšem obdobju življenja.
Koristi dojenja za mater in otroka
Dojenje ni le dragoceno za otroka, ampak prinaša tudi bistvene koristi za materino zdravje in dobro počutje. Fiziološko sprošča oksitocin, hormon, ki pomaga maternici, da se po porodu hitreje povrne v prvotno stanje, ter zmanjšuje poporodno krvavitev. Dolgoročno pa lahko redno dojenje zmanjša tveganje za razvoj nekaterih vrst raka, kot sta rak dojke in rak jajčnikov, ter pomaga pri povrnitvi telesne teže po nosečnosti. Poleg fizioloških koristi dojenje krepi tudi čustveno vez med materjo in otrokom. Intimna bližina med dojenjem spodbuja občutek varnosti, zaupanja in povezanosti, kar je temelj za zdrav psihosocialni razvoj otroka. Ta posebna vez, ki se ustvarja med hranjenjem, je neprecenljiva za oba.
Od informacij do podpore: Ključ do uspešnega dojenja
Klavdija Slapar, ugledna babica in svetovalka za dojenje z mednarodnim certifikatom IBCLC, poudarja ključno vlogo kakovostnih informacij in podpore na poti do uspešnega dojenja. »Velikokrat se v praksi vidi, da še vedno kroži več napačnih informacij in nasvetov tako znotraj stroke kot pri laičnih svetovalcih,« opozarja Slaparjeva. Zato je nujno, da si ženske v dvomih poiščejo drugo mnenje in v svojem okolju najdejo ljudi, ki jih bodo na tej poti podprli. Dojenje namreč ne bi smelo biti naporno ali predstavljati zapletene znanosti. Zahteva predvsem veliko zaupanja v lastno telo, nekaj pridobljenih veščin in uspešno komunikacijo z dojenčkom. Pomembno je, da ne bodo prezahtevne do sebe, če dojenje ne steče povsem tako, kot so pričakovale. Številne verodostojne nasvete je mogoče najti v strokovnih prispevkih, ki razkrivajo tudi pogoste neresnice o dojenju.
Slovenska prizadevanja za dobre prakse dojenja
V Sloveniji si na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) aktivno prizadevamo za spodbujanje dobrih praks dojenja. Dr. Zalka Drglin iz NIJZ poudarja pomen varovanja pred neprimerno promocijo mlečnih nadomestkov in zagotavljanja kakovostne, sveže pripravljene ter lokalno pridelane hrane za otroke. Ta pristop prinaša izjemne koristi za zdravje otrok, njihovih družin in celotnega planeta. UNICEF Slovenija s svojim Nacionalnim odborom za spodbujanje dojenja že več kot 25 let skrbi za izobraževanje zdravstvenih delavcev, ki so v stiku z materami in dojenčki, ter izvaja projekte, kot so Novorojencem prijazne porodnišnice (NPP) in Dojenju prijazne zdravstvene ustanove (DPZU). Z nadaljnjimi projekti, kot sta Dojenju prijazna neonatalna oddelka (DPNO) in Dojenju prijazna mesta (DPM), želijo zagotoviti podporo dojenju tudi v okoljih, kjer se mati z dojenčkom giblje, ter ustvariti prostorčke, kjer se lahko ženske v miru dojijo, če se počutijo neprijetno v javnosti.
Pomen dojenja: Zakaj je prvih 1000 dni ključnih za zdravje otroka?
Vloga očeta pri spodbujanju dojenja
Na NIJZ ob letošnjem tednu dojenja posebej izpostavljajo pomen očetove podpore dojenju. Irena Krotec, dr. med., spec. javnega zdravja in IBCLC svetovalka za dojenje, pojasnjuje, kako lahko očetje ali partnerji bistveno pripomorejo k uspešnemu dojenju. Ključni elementi vključujejo:
- Informiranost: Razumevanje procesa dojenja, pogostejših težav in kako jih reševati.
- Čustvena podpora: Spodbujanje in potrjevanje materine odločitve za dojenje.
- Praktična pomoč: Pomoč pri nameščanju matere in otroka v udobne položaje za dojenje, prinašanje vode ali drugih potrebščin, skrb za udobje matere med dojenjem.
- Sodelovanje pri skrbi za dom in gospodinjstvo: Prevzem dela gospodinjskih opravil in skrbi za ostale otroke, da se mati lažje posveti dojenju in počitku.
- Skrb za potrebe matere: Zagotavljanje primernih pogojev za počitek, prehrano in telesno aktivnost matere.
- Spoštovanje želja matere glede dotikov: Zavedanje, da nekatere matere potrebujejo manj telesnega stika, da se izognejo prezasičenosti.
- Olajšanje druženja: Spodbujanje socialnih stikov in zmanjševanje občutka osamljenosti pri materi.
- Podpora pri dojenju v javnosti: Pomaga pri ustvarjanju mirnega okolja za dojenje izven doma.
Kot poudarja Krotečeva, je naloga očeta predvsem skrbeti za doječo mamo, da bo lahko kar se da dobro dojila svojega otroka. »Bolj ko bo oče vključen v nego otroka in skrb zanj, močnejša bo vez med njima. Vez s svojim otrokom lahko oče gradi na številne načine, nobenega razloga ni, da bi jo moral ustvarjati s hranjenjem po steklenički,« dodaja.
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in UNICEF-a
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in UNICEF priporočata, da mati novorojenčka pristavi k dojkama v prvi uri po porodu. Izključno naj doji do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti. Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem. Svetujejo dojenje do drugega leta starosti otroka ali dlje, dokler to ustreza materi in otroku.
Dojenje po prvem letu starosti: Razbijanje predsodkov
Dr. Zalka Drglin se v svojih analizah osredotoča tudi na predsodke o dojenju po otrokovem prvem rojstnem dnevu. Poudarja, da je materino mleko tudi v tem obdobju pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe. »Dojenje po enem letu ne ustreza vsakomur, in s tem ni nič narobe. A če mama želi dojiti in če otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec in četudi se je mama vrnila na delovno mesto,« pojasnjuje. Ključno je razgrajevati stereotipe, kot so »otrok, ki že hodi, je že prevelik za dojenje« ali »se samo crklja«. Ti komentarji so napačni in neupravičeno obremenjujejo doječe ženske.
Ključne ovire in poti do rešitev
Kljub prizadevanjem se ženske pri dojenju še vedno soočajo s številnimi ovirami. Te lahko izvirajo iz pomanjkljivih ali napačnih informacij, znanja in spretnosti, pa tudi iz osebnih lastnosti, kot sta sramežljivost ali pomanjkanje samozavesti. Delovne in študijske obveznosti, dolžnosti skrbi za druge bližnje, časovne ovire ter pomanjkanje podpore s strani partnerja, družine ali prijateljev prav tako predstavljajo pomembne izzive.
Pomembno je prepoznati te ovire in jih ustrezno nasloviti. Prakse obporodne oskrbe igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju laktacije in dojenja. Sodobne smernice, ki podpirajo fiziološke procese poroda in poporodnega obdobja - kot so skrbna uporaba sproženja poroda, zmanjševanje nepotrebnih posegov, omogočanje pokončnih položajev, pitje tekočin po želji porodnice ter krepitev stika koža na kožo med materjo in otrokom takoj po porodu - omogočajo dober začetek dojenja že v porodni sobi.
Po odhodu iz porodnišnice je ključnega pomena nadaljevanje podpore materi. Potreben je dostop do kakovostnih informacij in praktične pomoči s strani zdravstvenih strokovnjakov, kot so babice in medicinske sestre. V Sloveniji program Priprava na porod in starševstvo, ki je na voljo v zdravstvenih domovih, nudi bodočim staršem vpogled v pomen dojenja in ključne vidike njegove vzpostavitve ter ohranjanja. Dodatno lahko starši najdejo koristne informacije na spletnem portalu NIJZ www.zdaj.net.
Kje poiskati strokovno pomoč pri težavah z dojenjem?
Ob večjih težavah pri dojenju, ki jih ni mogoče enostavno razrešiti ali pri katerih pomoč zdravstvenih strokovnjakov v porodnišnicah in patronažnih medicinskih sester ni zadostna, se lahko ženske ali njihovi svojci obrnejo po pomoč in nasvete k specializiranim svetovalkam in svetovalcem za dojenje. V Sloveniji delujeta dve pomembni organizaciji:
- Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC): Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije (www.dojenje.org).
- Svetovalke za dojenje: La Leche League Slovenija, društvo za podporo in pomoč doječim materam (LLL Slovenija) (www.dojenje.net).
Znanje kot temelj podpore dojenju
Znanje o laktaciji in dojenju je ključno za vse vpletene v proces oskrbe z otrokom: nosečnice, bodoče starše, starše dojenčkov, pa tudi za zdravstvene strokovnjake - babice, medicinske sestre, pediatre, ginekologe porodničarje in strokovnjake javnega zdravja. Širše zavedanje o pomenu dojenja tudi v skupnosti, v kateri otrok odrašča, omogoča članom širše družine, bližnjim in prijateljem, da učinkoviteje podprejo matere v njihovih prizadevanjih za uspešno dojenje. Spoštovanje časa in truda, ki ju terja posvečanje dojenju, ter zagotavljanje celovite podpore doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.
Cilji trajnostnega razvoja in dojenje
Od leta 2016 so aktivnosti Svetovnega tedna dojenja usklajene s Cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals, SDGs), ki jih je sprejela Organizacija združenih narodov v sklopu Agende 2030. Ti cilji uravnoteženo združujejo ekonomske, socialne in okoljske vidike globalnega razvoja. Povezava med dojenjem in cilji trajnostnega razvoja je večplastna: dojenje prispeva k zdravju in dobremu počutju (SDG 3), zmanjšuje neenakosti (SDG 10), podpira trajnostno porabo in proizvodnjo (SDG 12) ter krepi globalno partnerstvo za trajnostni razvoj (SDG 17). Zato je spodbujanje in podpiranje dojenja ključnega pomena za doseganje bolj trajnostne in pravičnejše prihodnosti za vse.