Vzgoja novega življenja je prepletena z mnoštvom vprašanj in skrbi, med katerimi pogosto izstopa vprašanje pravilnega razvoja in napredka dojenčka. Ena izmed pogostih praks, ki naj bi služila kot merilo tega napredka, je tehtanje dojenčka. Vendar pa se za to na prvi pogled enostavno metodo skriva mnogo več, kot se zdi na prvi pogled. Poglobljeno razumevanje dinamike dojenja, različnih dejavnikov, ki vplivajo na težo, ter natančnosti samih meritev, je ključno za preprečevanje nepotrebnega stresa in za vzpostavitev zaupanja vase kot starša.
Od naravnih naukov do sodobnih izzivov
V preteklosti, ko je več generacij družine živelo pod isto streho, so se že otroci srečali z naravnim dogajanjem, kakršna sta na primer rojevanje in dojenje. Mlade ženske so pri tem opazovale svoje sorodnice in se tako že pred porodom vsaj teoretično poučile, kako to poteka. "Čeprav je dojenje najbolj naravna stvar na svetu, je veščina, ki zahteva nekaj spretnosti in vaje," pojasnjuje Renata Kocbek Mikložič, svetovalka za dojenje. Mnogo žensk je prepričanih, da se bodo tega zlahka naučile že v porodnišnici, a velikokrat ni tako, opozarja strokovnjakinja. Dojenje ne steče vedno čisto samo od sebe, zato je dobro, da se nosečnica o možnih težavah pouči že pred porodom, sploh prvega otroka.
Ključni izzivi pri dojenju: Pristavljanje in kratka podjezična vez
"Osnovna problema, iz katerih izhaja veliko težav in zaradi katerih se dojenje prehitro konča, sta nezaupanje vase in nepravilno pristavljanje oziroma nepravilen položaj dojenčka pri pristavljanju," pojasnjuje strokovnjakinja. "Preden začne mama dojiti, se mora pripraviti, sprostiti mišice, si zaupati," našteje in opiše, da mora biti dojenček s celim telesom obrnjen k mami, njegov trebušček naj se dotika maminega. "Otrok naj ne bo z bokom obrnjen proti mami, ker potem mora pri pitju obrniti glavo. Uho, rama in bok naj bodo v isti liniji, nosek naj bo nasproti bradavice," je konkretna Renata Kocbek Mikložič.
Glavni vzroki težav pri dojenju so pogosto nepravilno pristavljanje in kratka podjezična vez. Nepravilno pristavljanje je vzrok za neučinkovito dojenje, ki potegne za sabo druge zaplete. "Nepravilno pristavljanje povzroča boleče in poškodovane bradavice, lahko se zamašijo mlečni vodi, kar lahko vodi tudi do mastitisa. Mleko začne usihati, otrok ga ne dobi dovolj, mama ga začne hraniti z adaptiranim mlekom, zato se otrok manj doji, tvori se še manj mleka in z mamo se ujameta v začarani krog," razlaga Renata Kocbek Mikložič.
Pravilno pristavljanje je ključno za uspešno dojenje. "Ko dojenček široko odpre usta, nagne glavo nazaj in takrat ga mama povabi na dojko. Dojenček pa naj sprejme v usta ne samo bradavico, ampak tudi večji del kolobarja. Bradavica je namreč samo izvodilo, od koder bo mleko iztekalo, dojenček pa mora masirati dojko z jezikom, da spodbudi nastajanje mleka. Z jezikom valovi po dojki, lahko rečemo, da 'izmolze' mleko iz mamine dojke," pojasnjuje Renata Kocbek Mikložič.
Drug pogost vzrok težav je priraščena podjezična vez ali priraščena vez pod ustnico. "Čeprav dojenčka pravilno pristavimo, težko zaobjame kolobar. Ker mu dojka spolzi iz ust, ne more vzdrževati vakuuma. To opazimo kot cmokanje, iztekanje mleka iz ust, nenehno odstavljanje in pristavljanje, bradavice so poškodovane. Ker ni prave stimulacije, pa nastaja manj mleka," spet konkretno opisuje sogovornica. Včasih je dovolj obisk kraniosakralnega terapevta, ki sprosti napetosti v telesu. V nekaterih primerih pa samo kraniosakralna terapija ne bo zadostovala. Takrat se je dobro odločiti za prerez, da dojenje bolje steče. Vendar nekateri dojenčki s to težavo na začetku vseeno dobro napredujejo, ker ima mama dovolj mleka in se nahranijo, čeprav niso dobro pristavljeni.
Opremite se z znanjem in poiščite podporo
V izogib težavam je priporočljivo, da se nosečnica informira in opremi z znanjem v kakovostni šoli za starše. Nekatere ponujajo tudi videe z nazornim prikazom pravilnega pristavljanja otroka. Če se težave pojavijo v porodnišnici ali ob prihodu domov, so na voljo svetovalke za dojenje, ki novorojenemu paru obiščejo na domu. "Mama, ki začuti, da ima težave, naj ne čaka dva ali tri tedne, ker se položaj običajno ne izboljša sam od sebe, ampak se še poslabša in ga je težje reševati," opozarja strokovnjakinja. Tudi nasveti mam ali babic pogosto niso najbolj učinkoviti, četudi so dobronamerni. "Matere in babice sedanjih mamic so večinoma rodile v časih, ko za dojenje ni bilo pravega razumevanja in tudi same niso dolgo dojile. Na srečo se je njihovo razmišljanje z aktivnim ozaveščanjem nekoliko pozabilo in vedno več žensk poišče kakovostne informacije v dobrih šolah za starše."
Pomembno je tudi, da se nosečnica že pred porodom pripravi na poporodno obdobje in si poišče podporno okolje, ljudi, na katere se lahko zanese, da ji bodo pomagali pri vsakdanjih opravilih. "Mama po porodu mora predvsem čim več počivati in ne skrbeti za dom in gospodinjstvo. Uživa naj polnovredno hrano z veliko surovimi maščobami, torej maslom ali oljem, ribe in meso, če ni vegetarijanka. Hrana naj bo čim manj predelana in topla, taka, ki pogreje, z dodatkom začimb, kot so cimet ali klinčki," našteva Kocbek Mikložičeva. Za tvorbo mleka po njenih besedah koristijo polenta, testenine, pivski kvas, šparglji, špinača, sezam, ovseni kosmiči. Zaužije naj tudi dovolj tekočine.
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Prav tako ni potrebe, da bi doječa mama iz svoje prehrane preventivno izločala živila, da dojenček ne bo imel težav. Izloči naj le tista živila, po katerih opazi težave pri dojenčku. "Mama naj se zaveda, da ima dovolj mleka že od začetka. Kolostruma, ki najprej priteče iz dojk, je sicer malo, ampak novorojenček ima želodček v velikosti češnje in ne potrebuje veliko mleziva. Pomembno je vedeti, da novorojenček na dojki sesa pogostokrat in majhne količine mleka. Dojenje namreč ni le hrana. Dobro pa je, da ga mama pristavi že v prvi uri po porodu, če je le mogoče, in potem večkrat na dan, da začne nastajati mleko in da otrok zadovolji svoje potrebe," opisuje Renata Kocbek Mikložič. To je sicer lažje po vaginalnem porodu kot po carskem rezu, ko sta mama in otrok utrujena. Porodnica naj si čim prej, ko se zbudi, poskuša izčrpati vsaj majhno količino kolostruma. Ta je zelo lahko prebavljiv, ampak poln imunskih dejavnikov, maščob in vsega, kar dojenček v zgodnjem obdobju potrebuje.
Ko je dojenček zaspanček: Kako ga spodbuditi k hranjenju?
Način poroda je pomemben dejavnik pri vzpostavljanju dojenja. Novorojenček, ki ga je porod zelo utrudil (epiduralna analgezija, druga zdravila in intervencije, ki jim je mama izpostavljena med porodom), je lahko bolj zaspan in manj odziven. Zato se pogosto zgodi, da dojenček zaspi kmalu po začetku dojenja, s tem pa se ne nasiti niti ne spodbudi nastajanja mleka. Takega "zaspančka" je treba po mnenju Renate Kocbek Mikložič zbujati, da dobi dovolj mleka, sicer se ujame v začarani krog: bolj ko spi, manj energije ima, in manj ko ima energije, težje sesa. "Zaspančka med dojenjem masiramo po podplatih ali po hrbtu, mu sezujemo nogavičke, ker v pretoplem prostoru še prej zaspi, zbujamo ga tudi tako, da ga dvignemo v pokončen položaj - skratka, trudimo se, da ga pogosto dojimo, tudi ponoči, da ohranjamo količino mleka in da se otrok nahrani in ne izgublja teže."
In kako mama ve, da je otrok zaspal, ker je sit? "Pomembno je, da opazujemo otroka, ko je buden: je živahen, radovedno opazuje okolico ali je letargičen, neodziven? Pogledamo pleničke: vsaj šest polulanih pleničk v 24 urah in vsaj ena pokakana nam povejo, da je dobil dovolj mleka. Če so pleničke suhe in prazne, je dobil premalo," našteva sogovornica. Prav tako smo pozorni na pravilno pristavljanje in število podojev, ki naj jih bo vsaj osem do dvanajst v 24 urah (lahko jih je tudi precej več).
Zakaj tehtanje ni vedno merodajno? Razumevanje dojenja kot večplasten proces
Tehtanje otroka pred podojem in po njem se Renati Kocbek Mikložič ne zdi smiselno, ker otrok ne posesa pri vsakem podoju enake količine mleka, mamo pa lahko nihanje teže prej skrbi, kot pomirja. Prav skrbi pa so tisto, čemur se mora porodnica kar najbolj izogniti.
1. Dojenje niso obroki, temveč večplasten proces
Obroke imajo otroci, hranjeni po steklenički, ki preko nje zadovoljujejo zgolj potrebo po prehranjevanju. To je osnova razumevanja in hkrati dejstvo, ki ga pozna premalo mam: otrok, ki se pri vas doji, tega nikoli ne počne zgolj zato, da bi se pri vas najedel. Na dojki otroci zadovoljujejo številne potrebe - od povezovanja, navajanja na zunanji svet, do prilagajanja na družinsko dinamiko. Ko so utrujeni, se dojijo, da bi lažje zaspali, ko jih črviči, se dojijo, da bi se lažje pokakali. Ko so žejni, se odžejajo. Ko so osamljeni, potrebujejo dojko, da dobijo občutek varnosti, če jih je strah, se dojijo, ker jim to predstavlja tolažbo. Skratka, izredno pomembno: dojenje nikoli ni samo prehranjevanje! Steklenička pa je. Zato stekleničke razdelimo na obroke, med katerimi mora miniti nekaj časa - adaptirano mleko je namreč po sestavi drugačno od materinega, nasiti za dlje časa, hkrati pa potrebuje več časa za presnovo. Materino mleko je popolnoma prilagojeno za otroka, njegov prebavni sistem, črevesje: hkrati je tudi varovalo za še ne povsem zrel dihalni ritem, ki se otroku šele uravnava, zato je za otroka pravzaprav nevarno, če predolgo spi. Narava je predvidela, da se dojenčki dojijo pogosto in nikakor po urniku in po logiki obrokov. In če dojenje niso obroki, kako boste izvajali tehtanje? Kaj če se je dojil samo za uspavanje? In če je bil osamljen?
2. Različni načini in trajanje dojenja
Otroci se dojijo zelo različno, eni 5 minut, drugi 45 minut. Eni imajo 10 podojev v dnevu, spet drugi se dojijo včasih po eno uro ali kar celo popoldne skupaj. Večina otrok se doji v grozdih: velikokrat po malo. Včasih na pol ure, včasih na eno uro in to je povsem normalno (ne glede na to, kako je lahko naporno). Kako boste pravilno odmerili čas podoja in ga omejili na obrok, da ga boste lahko »izmerili«?
3. Zapletenost pretvorbe enot in sestave mleka
Kakšen pretvornik enot uporabljate? Enačba 1 gram na tehtnici za en mililiter velja zgolj in samo za vodo. Različne tekočine imajo različno težo - na primer 15 ml olja pokaže na tehtnici samo 10 gramov. Mleko pa sploh ni konstantno, če vemo, da je na začetku bolj tekoče, da se z njim otrok odžeja, mleko, ki pride za tem, je bolj gosto (kot nekakšna »glavna jed«), na koncu pa sladica, izredno kalorična in polna maščob. Kako veste, katero mleko je pil? Koliko je bilo prednjega, koliko zadnjega? Če govorimo o novorojenčku, pa je to sploh nesmiselno, ker imamo na začetku beljakovinsko in maščobno bogat kolostrum. Je kdo že izračunal, kako bi morali pretvarjati merske enote pri kolostrumu.
4. Natančnost tehtnic in majhne količine
In ko smo že pri tehtnicah: ali se sploh zavedate, da so številne tehtnice premalo natančne za tako majhne količine? Zares verodostojne so samo laboratorijske, vi imate pa verjetno navadno.
5. Določanje pridobljene teže po podoju je nesmiselno
Če vemo, da dojenje niso obroki, kako boste določili, koliko težji mora biti po enem podoju? Novorojenčki se morajo, potem ko enkrat dosežejo porodno težo, zrediti najmanj 120 g v enem tednu. Kako to razbiti na posamezne podoje, če ne vemo, koliko jih bo imel vaš otrok in koliko od tega bo bolj jedel, koliko se bo pa crkljal, povezoval, umirjal? Mimogrede - ali vi vsakič pojeste enako količino hrane? Ne moremo kar reči - otrok mora imeti po vsakem podoju 60g več, če tega ni, je potrebno dodajati. Z dodajanjem umetnega mleka boste dosegli to, da bo otrok sit, posledično ne bo imel interesa sesati na dojki, ki bodo zaradi manj povpraševanja ustvarile manj ponudbe, torej bo mleka še manj. Otrok lahko razvije tudi sesalno zmedo, razširi se mu želodček in mama bo težko dohajala njegove potrebe. Če obstaja potreba, da dobi otrok vaše izčrpano mleko ali umetno mleko, lahko namesto po steklenički dohranjujete po sondi ali SNS sistemu.
6. Fiziološke spremembe med dojenjem
Dojenček se lahko med dojenjem polula, pokaka. Povsem možno je, da bo tehtnica po podoju pokazala manj kot prej. Kaj potem?
7. Merske napake tehtnic in nihanja
Tehtnice imajo merske napake. Stehtajte na primer 5x zaporedoma 1 kg moke. Skoraj zagotovo ne bo vsakič pisalo natanko 1000g. S tem da bo moka vedno pri miru, dojenček pa nikoli. In pri moki vam bo morda vseeno, če bo prišlo do odstopanja 30 g, ko pa tehtate otroka in ste že povsem na dnu, ker ne pridobiva dovolj, je lahko 30 g izredno veliko. Poleg tega - tehtate vedno na isti tehtnici? Če ne, je možnost napake še toliko večja.
Kako je bolje? Fokus na celostnem razvoju dojenčka
Številke na stran: ja, razumljivo je - verjetno vas res skrbi, ker vaš novorojenček ne pridobiva dovolj. Vendar, draga mama, tehtanje pred in po obroku teh skrbi skoraj zagotovo ne bo odpravilo. Najverjetneje bo samo še poglobilo dvome, ki jih imate, ker boste fokus usmerili na številke in ne na vaju. Za trenutek se ustavite. Kakšne težave imata?
Odgovorite na nekaj spodnjih vprašanj:
- Je bil porod stresen, dolg, naporen? Ste prejemali protibolečinska sredstva?
- Se zna otroček pravilno prisesati, ima morda priraščen jeziček?
- Je otroček zaspanček?
- So dojenčka dohranjevali v porodnišnici z umetnim mlekom?
- So vam naročili, da omejujete čas podojev?
- Ali otrok napolni 5 do 6 plenic v 24 urah? Redno kaka?
- Ima dojenček minimalno 8, še bolje 10 ali 12 podojev na dan?
- Ali dojenček sesa efektivno? Uporabljata nastavke? Ima dudo?
- Spita skupaj ali spi v svoji posteljici? Koliko imata telesnega stika? Počivata skupaj, gnezdita?
Bistveno pri dojenju je, da si zaupate. Ja, morda vajini začetki niso bili pravljični, morda ste imeli težave, dodajate umetno mleko in otrok je zaspanček. Vendar - ne glede na vse, biološko imate, če spadate v 97% svetovne populacije, vse možnosti za polno dojenje. Za uspešno dojenje je ključno znanje (če ga nimate, se obrnite na ljudi, ki ga imajo - pediatri, patronažne sestre, svetovalke za dojenje), podpora okolice in miselna naravnanost. S pripravljenimi odgovori na zgornja vprašanja poiščite pomoč pri nekom, ki vam bo znal pomagati, in s katerim boste raziskali, kakšni so osnovni vzroki za vajine težave, in jih začnite reševati na samem začetku.
Zlata pravila uspešnega dojenja in spremljanja rasti
- Pogostost in učinkovitost podojev: Otrok mora imeti v dnevu najmanj 8, še bolje 10 ali 12 aktivnih in efektivnih podojev. Pravilno mora biti prisesan in sesati aktivno. Če je zaspanček, ga je potrebno zbujati.
- Ne omejujte dolžine podojev: Lezite z njim v posteljo, slecite se, bodite v stiku koža na kožo. Ko se podoji - na primer na boku - mu ne odstranite bradavice, ampak naj jo ima v ustih in jo seslja. To ni razvajanje, niste otrokova duda: tudi sesljanje je efektivno in sproža v dojkah potrebo po več mleka.
- Podpora staršev: Drugi naj vam nosijo hrano in skrbijo za gospodinjstvo. Dobro jejte in pijte ter dojite toliko, kot je potrebno. Jejte hrano, ki vzpodbuja nastajanje mleka. Skupaj vama lahko uspe.
Spremljanje teže v prvih mesecih: Kdaj in kako pogosto?
V prvih dneh in tednih po rojstvu je skrbno spremljanje teže potrebno, da lahko čim prej zaznamo morebitne težave ter materi zagotovimo ustrezno podporo in tako preprečimo prezgodnjo prekinitev dojenja. Od mamic, ki prenehajo dojiti, jih namreč kar 74 % opusti dojenje ravno v prvih šestih tednih. Glavni razlogi za prekinitev dojenja v prvih šestih mesecih so: premalo mleka, boleče bradavice, težave s pristavljanjem ter nenapredovanje oz. izguba teže. Izkušnje kažejo, da matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje, če dojenček pridobiva težo oz. normalno napreduje. Mamici pomagamo vzpostaviti, ohraniti oz. izboljšati laktacijo.
V prvih 3-5 dneh življenja pride do fiziološkega padca teže, kar je normalno. Ob skrbnem spremljanju dojenja in ustrezni podpori je lahko sprejemljiv padec teže do 10 %. Ne da bi najprej skrbno ovrednotili dojenje, rutinsko dajanje dodatka ni priporočljivo.
Večina krivulj rasti, ki se uporabljajo v posvetovalnicah, je opisnih in temeljijo na podatkih o pridobivanju teže pri dojenčkih, ki so živeli v nedefiniranih pogojih in bili večinoma dohranjevani ali hranjeni z mlečno formulo. Svetovna zdravstvena organizacija je pripravila standarde rasti dojenih otrok. Gre za edine preskriptivne krivulje rasti za dojene deklice in dečke, ki temeljijo na podatkih, zbranih v definiranih normalnih pogojih. Ko v tabelo vnesemo dojenčkovo težo (pazimo, da ni napak pri tehtanju!), smo pozorni, ali gre otrokova krivulja po kateri oz. tako na primer 50. percentila pomeni, da je 50 % dojenčkov določene starosti težjih in 50 % lažjih od vašega dojenčka. Če je dojenček na primer na 85. percentili, pomeni, da je 15 % zdravih dojenčkov te starosti težjih od njega in 85 % lažjih. Ne glede na to, na kateri percentili je vaš dojenček - pomembno je, da teža raste vzporedno s percentilo na tabeli rasti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za dojene otroke.
Zdravstvena stroka priporoča, da v prve pol leta otroka tehtate enkrat tedensko do enkrat mesečno, v drugi polovici leta enkrat na dva meseca, po prvem rojstnem dnevu pa enkrat na tri mesece. Tehtanje pred in po podoju je priporočljivo opraviti enkrat tedensko, saj se tako redno spremlja razvoj dojenčka in se lahko hitro odkrijejo morebitne zdravstvene težave. Vsekakor pa tega ne gre početi kar vse povprek, brez da bi prej vzpostavili sistem. Dobro je spremljati težo dojenčka, še posebej v prvih šestih mesecih njegovega oziroma njenega življenja, vendar lahko prepogosto tehtanje za starše povzroča nepotreben stres, poleg tega pa lahko začnemo preveč pozornosti posvečati zgolj številkam, do te mere, da zanemarimo ostale dejavnike, ki nam sporočajo, da otrok je oziroma ni zdrav.
Kakšna tehtnica je primerna?
Če nimate doma natančne tehtnice za dojenčka, vam predlagamo, da si jo izposodite. Tehtnice za odrasle niso dovolj natančne za merjenje majhnih razlik v teži novorojenčkov. Primerna je elektronska tehtnica, ki omogoča natančno merjenje v gramih.
Čeprav je tehtanje dojenčka pomemben pokazatelj njegovega razvoja, nikakor ni edini. Ko je bil dojenček še v bolnišnici, morda niste opazili, da je pridobival težo neenakomerno. Kakšen dan je pridobil veliko, medtem ko kdaj ni pridobil skoraj nič. Čeprav bi si to lahko razlagali s tem, da je na dneve, ko je pridobil več, zaužil tudi več kalorij, to ni običajen vzrok za dnevne variacije v pridobivanju teže. Namesto tega je težava v merjenju. Tehtnice, ki jih uporabljajo v bolnišnici, so sicer umerjene in učinkovite, vendar nobeden od pripomočkov za merjenje ni stoodstotno natančen. Dobra tehtnica bo dala meritev, ki lahko za 1 do 2 odstotka odstopa od dejanske teže. Če torej dojenček tehta 2000 g, je njegova dejanska teža 2000 g 1% (ki znaša 20g), torej nekje med 1980 in 2020g. Če je novorojenček včeraj tehtal 2000 g, danes pa tehtnica kljub uspešnemu hranjenju ponovno pokaže 2000 g, je možno, da gre za napako v meritvah. Dojenček je morda res pridobil na teži, kar pa zaradi manjše napake na meritvah ni bilo zaznano. Morda je včeraj tehtal 1990 g, danes pa 2010 g, pa je tehtnica obakrat pokazala 2000 g. Drugi vir napak pri tehtanju novorojenčkov je povezan z dejstvom, da na težo novorojenčka vpliva veliko dejavnikov, ki so pri tehtanju večjega otroka ali odraslega zanemarljivi. Če je dojenček na dan tehtanja na primer odvajal večjo količino blata, ali se je tik pred tehtanjem polulal, lahko tehtnica pokaže 20 do 40 g manj, kot če bi ga stehtali pred tem.
Po rojstvu otroka se vsi družinski člani veselijo prihoda malega novorojenčka iz porodnišnice. Spremljanje in opazovanje rasti otrok je nekaj najlepšega, kar si lahko starši predstavljajo. Opazovati, kako vaš otrok iz dneva v dan raste in se postopoma razvija, je zelo lep del materinstva. Telesna teža vašega otroka je kazalnik tega, kako se vaš otrok razvija. Ravno iz tega razloga je dobro vedeti, koliko vaš otrok vsak teden tehta. Tehtanje otroka je prvih nekaj mesecev zelo pomembno. Niti en otrok ob rojstvu ni enak. Vsak ima svoje določene značilnosti. Novorojenčki so si po velikosti ter obliki lahko precej različni. Ob rojstvu po navadi tehtajo med 2 in 5 kilogramov. Na težo novorojenčka vpliva vaše zdravje med nosečnostjo, genski dejavniki in še mnoge druge lastnosti. Povsem običajno je, da vaš dojenček takoj po rojstvu izgubi nekaj telesne teže - tudi do 10 %. V prvih mesecih je potrebno telesno težo pri novorojenčku redno in pozorno spremljati, saj se tako lažje prepričamo, če se zdravo razvija. Tehtnica za dojenčke bo v tem primeru olajšala vaše delo, saj je zelo enostavna za uporabo, merjenje lahko z lahkoto opravite doma in tako prihranite čas za vožnjo do pediatra. Takšna tehtnica za dojenčke je izdelana točno za tehtanja dojenčkov. Njena uporaba je omejena na le nekaj mesecev, kasneje jo otrok tudi preraste in postane pretežek. Za mlado družino tehtnice za dojenčke lahko predstavljajo kar velik finančni zalogaj. Tudi nakup take tehtnice se ne splača najbolj, če seveda ne načrtujete še kakšnega otroka. Po navadi te specialne tehtnice starši uporabljajo od 3 do 5 mesecev. To je odličen način tudi za tiste, si ne morejo usklajevati »izletov« do zdravnika na vsake toliko dni. Nekatere digitalne tehtnice za dojenčke imajo tudi možnost, da stehtate oblečenega otroka in se teža oblačil od teže otroka odšteje. Ta funkcija nam prihrani veliko časa, saj nam slačenje in oblačenje otroka lahko predstavlja veliko izgubo časa ter energije. Tehtnica za dojenčke stane okoli 70 €. Cena najema tehtnice za en mesec se giblje okoli 15 - 30 €. Uporaba takih tehtnic naj bi bila enostavna. Dojenčku more zagotavljati udobje, v njej se mora počutiti varno, sproščeno in prijetno. Priporočljivo je, da omogoča hitro ter natančno meritev. Vemo, da so dojenčki lahko nemirni, še posebej v situacijah, ki so jim tuje, zato je hitra meritev dobra lastnost tehtnice, ki nam pride prav, ko se dojenček premika. Priporočljivo je tudi, da si tehtnica samodejno shrani zadnjo izmerjeno telesno težo in da se samodejno izklopi. Po izgubljanju teže, ki doleti otroka po porodu, bo v prvih nekaj tednih pridobival približno 175 do 225 g na teden. Do njegovega šestega meseca starosti je lahko že dvakrat težji, kot je bil ob rojstvu. Takrat se dojenčkova rast tudi malce upočasni. Tehtnica za dojenčke nam doma ne predstavlja nikakršnih težav. Z najemom digitalne tehtnice za dojenčke boste prihranili denar in čas. Po prenehanju uporabe jo preprosto vrnete.