Pridobivanje teže je pomemben podatek, od katerega je pogosto odvisno dojenje. Vendar, kako pravilno stehtati dojenčka, da bi bil ta podatek zanesljiv in ne bi povzročal nepotrebnega stresa? Tehtanje dojenčka bi moralo biti preprosto, kajne? Če stehtamo kilogram sladkorja na katerikoli tehtnici, bi morali natehtati kilogram. Zakaj pri tehtanju dojenčkov ni tako? Tehtnica je nenazadnje zgolj orodje in ugotovljena teža samo podatek, pa vendar. V praksi zaradi napak pri tehtanju pogosto prihaja do netehtnih odločitev, ki lahko vplivajo na nadaljnje ukrepanje pri skrbi za novorojenčka.
Natančnost Tehtanja: Ključ do Zanesljivih Podatkov
V prvih tednih po rojstvu so grami nemalokrat edino merilo otrokovega napredka, kljub temu da podatka o napredovanju teže nikdar ne bi smeli obravnavati ločeno, temveč vedno v kontekstu. Ključnega pomena je zavedanje, da nobena tehtnica ni stoodstotno natančna. Zanesljiva tehtnica bo dala meritev, ki lahko za 1 do 2 odstotka odstopa od dejanske teže. Če torej dojenček tehta 2000 g, je njegova dejanska teža nekje med 1980 in 2020 g. Če je novorojenček včeraj tehtal 2000 g, danes pa tehtnica kljub uspešnemu hranjenju ponovno pokaže 2000 g, je možno, da gre za napako v meritvah. Dojenček je morda res pridobil na teži, kar pa zaradi manjše napake na meritvah ni bilo zaznano. Morda je včeraj tehtal 1990 g, danes pa 2010 g, pa je tehtnica obakrat pokazala 2000 g.
Poleg natančnosti same tehtnice, na težo novorojenčka vpliva veliko dejavnikov, ki so pri tehtanju večjega otroka ali odraslega zanemarljivi. Če je dojenček na dan tehtanja na primer odvajal večjo količino blata, ali se je tik pred tehtanjem polulal, lahko tehtnica pokaže 20 do 40 g manj, kot če bi ga stehtali pred tem. Zato je izjemno pomembno, da dojenčka tehtate vedno v istem delu dneva, vedno pred obrokom in da na sebi nima oblačil, ki bi lahko zakrila njegovo dejansko težo. To seveda pomeni tudi, da morate pred tehtanjem v prostoru vzpostaviti primerno temperaturo, da golega dojenčka med tehtanjem ne bo zeblo.
Pogosti Vzroki za Napake pri Tehtanju
V praksi se pogosto pojavljajo napake pri tehtanju, ki izvirajo iz različnih virov:
- Tehtanje oblečenega dojenčka ali dojenčka v plenički: V nekaterih posvetovalnicah dojenčke še vedno tehtajo oblečene oz. v plenički in potem pavšalno nekaj odštejejo. Izkušnje kažejo, da npr. bodi iste velikosti zaradi različnega materiala lahko tehta skoraj še enkrat več, pa tudi teža praznih, kaj šele polnih pleničk je lahko zelo različna.
- Primerjanje teže, ugotovljene na različnih tehtnicah: Vse tehtnice niso kalibrirane. Znani so primeri, ko je bil dojenček v roku nekaj minut gol stehtan na različnih tehtnicah in je bila ugotovljena različna teža. Tehtnica ni vedno na istem mestu. Do napake pri tehtanju lahko pride tudi, če tehtnica ni na ravni podlagi ipd. V praksi se zgodi, da je bil dojenček stehtan npr. na štirih različnih tehtnicah: ob rojstvu v porodnem bloku, ob odpustu na oddelku, potem ga je tehtala patronažna sestra (ki ni imela nujno vedno iste tehtnice ali je ni postavila na isto mesto) oz. včasih več patronažnih sester ter zatem še v posvetovalnici.
Zaradi teh napak pri tehtanju se lahko zgodi, da:
- Pridobivanje teže zgolj navidezno ni v redu in sledi niz nepotrebnih ukrepov, ki so obremenjujoči tako za mamico (npr. dodatno črpanje) kot za dojenčka (dohranjevanje z mlečno formulo).
- Je pridobivanje teže sprva na videz v redu, vendar bi bilo treba ukrepati, kasneje pa se situacija tako poslabša, da mati lahko zaradi zaskrbljenosti in pomanjkanja strokovne podpore obupa in preneha dojiti.
Zakaj Tehtanje Ni Vedno Merodajno? Razumevanje Dojenja
Prvo pravilo je, da otrok mora jesti. Poleg spremljanja teže se je treba prepričati, ali dojenček sesa učinkovito in dovolj pogosto, ali dovolj odvaja, so prisotne kakšne druge težave ali posebnosti. Vendar, ko govorimo o dojenju, postane tehtanje še bolj zapleteno.
- Dojenje niso obroki: Obroke imajo otroci, hranjeni po steklenički, ki preko nje zadovoljujejo zgolj potrebo po prehranjevanju. Dojka pa ni zgolj vir hrane. Na dojki otroci zadovoljujejo številne potrebe - od povezovanja, navajanja na zunanji svet, do prilagajanja na družinsko dinamiko. Ko so utrujeni, se dojijo, da bi lažje zaspali, ko jih črviči, se dojijo, da bi se lažje pokakali. Ko so žejni, se odžejajo. Ko so osamljeni, potrebujejo dojko, da dobijo občutek varnosti, če jih je strah, se dojijo, ker jim to predstavlja tolažbo. Skratka, dojenje nikoli ni samo prehranjevanje! Steklenička pa je. Zato stekleničke razdelimo na obroke, med katerimi mora miniti nekaj časa. Materino mleko je popolnoma prilagojeno za otroka, njegov prebavni sistem, črevesje. Narava je predvidela, da se dojenčki dojijo pogosto in nikakor po urniku in po logiki obrokov. In če dojenje niso obroki, kako boste izvajali tehtanje? Kaj če se je dojil samo za uspavanje? In če je bil osamljen?
- Različni načini dojenja: Otroci se dojijo zelo različno, eni 5 minut, drugi 45 minut. Eni imajo 10 podojev v dnevu, spet drugi se dojijo včasih po eno uro ali kar celo popoldne skupaj. Večina otrok se doji v grozdih: velikokrat po malo. Včasih na pol ure, včasih na eno uro in to je povsem normalno. Kako boste pravilno odmerili čas podoja in ga omejili na obrok, da ga boste lahko »izmerili«?
- Pretvorba enot ni enostavna: Enačba 1 gram na tehtnici za en mililiter velja zgolj in samo za vodo. Različne tekočine imajo različno težo. Mleko pa sploh ni konstantno, če vemo, da je na začetku bolj tekoče, da se z njim otrok odžeja, mleko, ki pride za tem, je bolj gosto (kot nekakšna »glavna jed«), na koncu pa sladica, izredno kalorična in polna maščob. Kako veste, katero mleko je pil? Koliko je bilo prednjega, koliko zadnjega? Če govorimo o novorojenčku, pa je to sploh nesmiselno, ker imamo na začetku beljakovinsko in maščobno bogat kolostrum.
- Natančnost tehtnic: Številne tehtnice so premalo natančne za tako majhne količine. Zares verodostojne so samo laboratorijske.
- Določanje pridobljene teže po podoju: Če vemo, da dojenje niso obroki, kako boste določili, koliko težji mora biti po enem podoju? Novorojenčki se morajo, potem ko enkrat dosežejo porodno težo, zrediti najmanj 120 g v enem tednu. Kako to razbiti na posamezne podoje, če ne vemo, koliko jih bo imel vaš otrok in koliko od tega bo bolj jedel, koliko se bo pa crkljal, povezoval, umirjal? Mimogrede - ali vi vsakič pojeste enako količino hrane? Ne moremo kar reči - otrok mora imeti po vsakem podoju 60g več, če tega ni, je potrebno dodajati. Z dodajanjem umetnega mleka boste dosegli to, da bo otrok sit, posledično ne bo imel interesa sesati na dojki, ki bodo zaradi manj povpraševanja ustvarile manj ponudbe, torej bo mleka še manj. Otrok lahko razvije tudi sesalno zmedo, razširi se mu želodček in mama bo težko dohajala njegove potrebe. Če obstaja potreba, da dobi otrok vaše izčrpano mleko ali umetno mleko, lahko namesto po steklenički dohranjujete po sondi ali SNS sistemu.
- Fiziološke spremembe: Dojenček se lahko med dojenjem polula, pokaka. Povsem možno je, da bo tehtnica po podoju pokazala manj kot prej. Kaj potem?
- Merske napake tehtnic: Tehtnice imajo merske napake. Stehtajte na primer 5x zaporedoma 1 kg moke. Skoraj zagotovo ne bo vsakič pisalo natanko 1000g. S tem da bo moka vedno pri miru, dojenček pa nikoli. In pri moki vam bo morda vseeno, če bo prišlo do odstopanja 30 g, ko pa tehtate otroka in ste že povsem na dnu, ker ne pridobiva dovolj, je lahko 30 g izredno veliko. Poleg tega - tehtate vedno na isti tehtnici? Če ne, je možnost napake še toliko večja.
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Kako je Bolje? Fokus na Celostnem Razvoju Dojenčka
Številke na stran: ja, razumljivo je - verjetno vas res skrbi, ker vaš novorojenček ne pridobiva dovolj. Vendar, draga mama, tehtanje pred in po obroku teh skrbi skoraj zagotovo ne bo odpravilo. Najverazneje bo samo še poglobilo dvome, ki jih imate, ker boste fokus usmerili na številke in ne na vaju. Za trenutek se ustavite. Kakšne težave imata?
Odgovorite na nekaj spodnjih vprašanj:
- Je bil porod stresen, dolg, naporen? Ste prejemali protibolečinska sredstva?
- Se zna otroček pravilno prisesati, ima morda priraščen jeziček?
- Je otroček zaspanček?
- So dojenčka dohranjevali v porodnišnici z umetnim mlekom?
- So vam naročili, da omejujte čas podojev?
- Ali otrok napolni 5 do 6 plenic v 24 urah? Redno kaka?
- Ima dojenček minimalno 8, še bolje 10 ali 12 podojev na dan?
- Ali dojenček sesa efektivno? Uporabljata nastavke? Ima dudo?
- Spita skupaj ali spi v svoji posteljici? Koliko imata telesnega stika? Počivata skupaj, gnezdita?
Bistveno pri dojenju je, da si zaupate. Ja, morda vajini začetki niso bili pravljični, morda ste imeli težave, dodajate umetno mleko in otrok je zaspanček. Vendar - ne glede na vse, biološko imate, če spadate v 97% svetovne populacije, vse možnosti za polno dojenje. Za uspešno dojenje je ključno znanje (če ga nimate, se obrnite na ljudi, ki ga imajo - pediatri, patronažne sestre, svetovalke za dojenje), podpora okolice in miselna naravnanost. S pripravljenimi odgovori na zgornja vprašanja poiščite pomoč pri nekom, ki vam bo znal pomagati, in s katerim boste raziskali, kakšni so osnovni vzroki za vajine težave, in jih začnite reševati na samem začetku.
V pomoč vam bo morda tudi FB skupina Dojiva se.
Zlata Pravila Uspešnega Dojenja in Spremljanja Rasti
- Pogostost in učinkovitost podojev: Otrok mora imeti v dnevu najmanj 8, še bolje 10 ali 12 aktivnih in efektivnih podojev. Pravilno mora biti prisesan in sesati aktivno. Če je zaspanček, ga je potrebno zbujati.
- Ne omejujte dolžine podojev: Lezite z njim v posteljo, slecite se, bodite v stiku koža na kožo. Ko se podoji - na primer na boku - mu ne odstranite bradavice, ampak naj jo ima v ustih in jo seslja. To ni razvajanje, niste otrokova duda: tudi sesljanje je efektivno in sproža v dojkah potrebo po več mleka.
- Podpora staršev: Drugi naj vam nosijo hrano in skrbijo za gospodinjstvo. Dobro jejte in pijte ter dojite toliko, kot je potrebno. Jejte hrano, ki vzpodbuja nastajanje mleka. Četudi je na začetku težko - dolgoročno se izplača.
- Mirnost in zaupanje: Poskrbite za svojo mirnost, tehtnico pospravite v garažo in se prepustite otroku. Skupaj vama lahko uspe.
Spremljanje Teže v Prvih Mesecih: Kdaj in Kako Pogosto?
V prvih dneh in tednih po rojstvu je skrbno spremljanje teže potrebno, da lahko čim prej zaznamo morebitne težave ter materi zagotovimo ustrezno podporo in tako preprečimo prezgodnjo prekinitev dojenja. Od mamic, ki prenehajo dojiti, jih namreč kar 74 % opusti dojenje ravno v prvih šestih tednih. Glavni razlogi za prekinitev dojenja v prvih šestih mesecih so: premalo mleka, boleče bradavice, težave s pristavljanjem ter nenapredovanje oz. izguba teže. Izkušnje kažejo, da matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje, če dojenček pridobiva težo oz. normalno napreduje. Mamici pomagamo vzpostaviti, ohraniti oz. izboljšati laktacijo.
V prvih 3-5 dneh življenja pride do fiziološkega padca teže, kar je normalno. Ob skrbnem spremljanju dojenja in ustrezni podpori je lahko sprejemljiv padec teže do 10 %. Ne da bi najprej skrbno ovrednotili dojenje, rutinsko dajanje dodatka ni priporočljivo.
Večina krivulj rasti, ki se uporabljajo v posvetovalnicah, je opisnih in temeljijo na podatkih o pridobivanju teže pri dojenčkih, ki so živeli v nedefiniranih pogojih in bili večinoma dohranjevani ali hranjeni z mlečno formulo. Svetovna zdravstvena organizacija je pripravila standarde rasti dojenih otrok. Gre za edine preskriptivne krivulje rasti za dojene deklice in dečke, ki temeljijo na podatkih, zbranih v definiranih normalnih pogojih. Ko v tabelo vnesemo dojenčkovo težo (pazimo, da ni napak pri tehtanju!), smo pozorni, ali gre otrokova krivulja po kateri oz. tako na primer 50. percentila pomeni, da je 50 % dojenčkov določene starosti težjih in 50 % lažjih od vašega dojenčka. Če je dojenček na primer na 85. percentili, pomeni, da je 15 % zdravih dojenčkov te starosti težjih od njega in 85 % lažjih. Ne glede na to, na kateri percentili je vaš dojenček - pomembno je, da teža raste vzporedno s percentilo na tabeli rasti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za dojene otroke.
Zdravstvena stroka priporoča, da v prve pol leta otroka tehtate enkrat tedensko do enkrat mesečno, v drugi polovici leta enkrat na dva meseca, po prvem rojstnem dnevu pa enkrat na tri mesece. Tehtanje pred in po podoju je priporočljivo opraviti enkrat tedensko, saj se tako redno spremlja razvoj dojenčka in se lahko hitro odkrijejo morebitne zdravstvene težave. Vsekakor pa tega ne gre početi kar vse povprek, brez da bi prej vzpostavili sistem. Dobro je spremljati težo dojenčka, še posebej v prvih šestih mesecih njegovega oziroma njenega življenja, vendar lahko prepogosto tehtanje za starše povzroča nepotreben stres, poleg tega pa lahko začnemo preveč pozornosti posvečati zgolj številkam, do te mere, da zanemarimo ostale dejavnike, ki nam sporočajo, da otrok je oziroma ni zdrav.
Če želite še več znanja o spanju dojenčkov in otrok, se prijavite na predavanje: Spanje dojenčkov in otrok. Prvo strokovno predavanje v Sloveniji. Edina obvezna oprema je znanje.
Kakšna Tehtnica je Primerna?
Če nimate doma natančne tehtnice za dojenčka, vam predlagamo, da si jo izposodite. Tehtnice za odrasle niso dovolj natančne za merjenje majhnih razlik v teži novorojenčkov. Primerna je elektronska tehtnica, ki omogoča natančno merjenje v gramih.
Čeprav je tehtanje dojenčka pomemben pokazatelj njegovega razvoja, nikakor ni edini. Ključnega pomena je celostno opazovanje otroka, njegovih potreb in odzivov, ter zaupanje vase kot v starša.