Življenje se je obrnilo na glavo, pridružil se vam je nov član. Kot mamica si želiš, da bi s tetovažo za vedno obeležila najlepše darilo, ki si ga prejela. Tatuji, s katerimi proslavimo naše najmlajše, so vedno bolj priljubljeni. Na spletu kroži ogromno idej, kako bo spomin na tvoje najlepša darilo za vedno ob tebi. Vedno več mamic se odloča za tatu. Vendar pa se pojavi ključno vprašanje: ali je varno, da si naredimo tatu med tem, ko še dojimo ali lahko s tem vplivamo na dojenčka? Odgovor ni enoznačen in zahteva poglobljen premislek.
Nevarnost okužbe in prenosa na dojenčka
Glavna skrb pri tetoviranju med nosečnostjo ali dojenjem je tveganje prenosa okužbe. Tetoviranje med dojenjem poveča tveganje za prenos okužbe na vašega otroka. Kljub temu so mnenja strokovnjakov deljena - nekateri pravijo, da tetovaža na dojenčka ne more vplivati, medtem ko drugi priporočajo, da mamice s tetoviranjem počakajo, dokler se otrok ne odstavi. La Leche League International priporoča, da matere s tetoviranjem počakajo vsaj 9 do 12 mesecev po porodu ali dokler dojenček ni več popolnoma odvisen od materinega mleka. Priporočilo velja predvsem zaradi tega, ker se lahko okužba ali alergijska reakcija, ki je posledica tetoviranja, lahko prenese na otroka z materinim mlekom.
Kljub temu, da se tatu celi, je to vseeno odprta rana, ki se lahko okuži in prenese na dojenčka, ko se ta dotakne materine kože na tem mestu. Tudi ko je vaš imunski sistem med nosečnostjo oslabljen, je tveganje za okužbo večje. Okužba se lahko prenese preko nečistih igel ali opreme, kar lahko povzroči resne zdravstvene težave, ne le za vas, temveč tudi za vašega nerojenega otroka.
Deljena mnenja strokovnjakov in raziskave
Drugi strokovnjaki sicer pravijo, da črnilo ostane v zgornjih plasteh kože in da ni nikakršnih raziskav, ki bi potrdile, da se lahko karkoli prenese na dojenčka. Molekule v pigmentu naj bi bile namreč prevelike, da bi prešle v kri (in s tem v materino mleko). Vendar pa je pomembno poudariti, da raziskave na tem področju niso dovolj obsežne, da bi lahko z gotovostjo trdili, da ni nobenega tveganja. Obstaja znano tveganje, da nekaj črnila preide v naš krvni obtok, vendar ni dovolj raziskav o biološkem procesu tetoviranja - torej o tem, kako daleč v krvni obtok bo črnilo potovalo, in ali bo črnilo prešlo posteljico ali ne. Ko se majhna količina črnila za tetoviranje nanese na spodnjo plast dermisa, običajno potuje le do najbližjih bezgavk, v redkih primerih se pigment lahko prenese v druge organe. Ali je placenta eden od teh organov, preprosto še ni znano zaradi pomanjkanja raziskav.
Potencialne nevarnosti črnila in kemičnih snovi
Obstajajo tudi nekateri primeri, ko je bilo črnilo okuženo z bakterijami ali je vsebovalo alergene. Najhujši scenarij pa je zagotovo nevarnost okužbe s hepatitisom B ali C ali HIV-om, zlasti pri tetovatorjih, ki nimajo ustreznih higienskih standardov (npr. umazan pribor). Strokovnjaki opozarjajo tudi na črnila, ki vsebujejo svinec, živo srebro in arzen. To pa je še posebej tvegano v prvem trimesečju nosečnosti, ko se plod intenzivno razvija. Večina salonov za tetoviranje sicer skrbi za čistočo, ko je govora o pripomočkih pa tudi metodah, kot jih zahtevajo predpisi. Kljub vsemu pa velja preveriti reference in zadovoljstvo uporabnikov, tudi če nismo noseči in si želimo nove tetovaže.
Zmanjšana količina mleka in spremembe na koži
Tetoviranje med dojenjem pa je povezano tudi s tveganjem, da se zmanjša vaša količina mleka. Stres, ki ga povzroča postopek tetoviranja, lahko vpliva na hormonsko ravnovesje, kar lahko privede do zmanjšane proizvodnje mleka. Poleg tega se vaša koža med nosečnostjo spreminja, in tetovaža, ki si jo naredite v prvem mesecu nosečnosti, lahko postane čisto drugačna, ko ste noseči tri mesece ali več. Tetovaža v obdobju nosečnosti je lahko videti povsem simetrično, a po porodu, ko se telo postopoma vrača v prvotno stanje, lahko podoba postane popačena in daleč od prvotne oblike. To zlasti velja za predele, kjer se koža razširi, ali če ste v nosečnosti pridobili veliko kilogramov. V tem primeru velja omeniti tudi pojav strij, ki se lahko pojavijo tudi sredi tetovaže - najpogostejša mesta so trebuh, prsi, zadnjica, stegna.
Bolečina, odstranitev in psihološki vidik
Bolečina je lahko zelo intenzivna: Tetoviranje z iglo seveda ni primerljivo z motivom v obliki nalepke ali preprosto narisanim z barvilom. Postopek je lahko zelo boleč, kar je odvisno od našega praga tolerance za bolečino in predela na telesu, kjer je koža tanjša (na primer vrat, notranja stran rok, gležnji, stopala …). Odstranitev ni enostavna: Dejstvo je, da si marsikdo da narediti tetovažo v zanosu čustev ali v določenem obdobju življenja, kasneje pa si premisli. Čeprav dandanes obstaja sodobna tehnologija, ki omogoča odstranjevanje motivov, pa rezultati niso vedno takšni, kot bi si želeli. Poleg tega pa lasersko odstranjevanje tetovaž ni priporočljivo v obdobju nosečnosti in dojenja.
Tattoo Time lapse | Classic
Nosečnost je čudovito obdobje, saj gre ženska (in njeno telo) skozi intenzivno preobrazbo, doživi veliko sprememb in dobi povsem novo identiteto. Povsem normalno je, da si marsikatera nosečnica zaželi na sebi simbolni opomnik na to obdobje. A glede na vse zgoraj omenjeno je pomembno temeljito razmisliti o vseh vidikih, možnih zapletih, pa tudi kasnejših osebnostnih spremembah. Ker gre za veliko preobrazbo, se velja vprašati: ali bom v vlogi matere še vedno želela imeti to tetovažo?
Pomembni premisleki pred odločitvijo
Če spadate med tiste nosečnice, ki jih tetovaža nadvse mika, vam najprej toplo priporočamo posvet pri ginekologu ali osebnem zdravniku. Ne smemo pozabiti, da ko smo noseči, ne tvegamo samo svojega zdravja, temveč tudi življenje svojega nerojenega otroka. Izogibajte se DIY kompletom, ki se jih dobi na spletu: Nikakor ne eksperimentirajte s kompleti za domače ustvarjanje tetovaže, saj sta sterilna oprema in licenca ključnega pomena za varnost. Prav tako ne posegajte po iglah za šivanje ali katerih koli drugih pripomočkih za domačo rabo.
Tetovaže in epiduralna analgezija
Pred časom so se pojavljali strokovni pomisleki pri ginekologih oziroma anesteziologih v zvezi z varnostjo izvajanja epiduralne analgezije pri ženskah s tetovažo na mestu vboda. Po teoriji naj bi obstajala možnost, da igla potisne pigmentirano tkivo v hrbtenico in s tem povzroči infekcijo. O tem je sicer zelo malo medicinske literature, pa tudi težave s tetovažo in epiduralnimi posegi naj bi bile zelo redke. Je pa to zagotovo tema, ki jo velja odpreti pri ginekologu. Čeprav obstaja znano tveganje, da nekaj črnila preide v naš krvni obtok, pa ni dovolj raziskav o biološkem procesu tetoviranja. Kot sem že omenil, je tveganje z okužbe zelo majhno, vendar obstaja in se lahko teoretično na otroka prenese tudi z dojenjem.
Kana poslikava kot alternativa
Stoletja so ženske v Egiptu, Indiji in predvsem Bližnjem vzhodu svoj nosečniški trebušček v tretjem tromesečju obogatile s kana poslikavo. Začasna naravna kana je seveda različne vrste in različnih barv izločenih iz številnih naravnih plodov: oranžna, rdeča, rjava, opečnata, čokoladna, kavna, cimetova… Rok trajanja kana poslikave je približno med enim in štirim tednom. Naravne, neoporečne kana barve ni v črni barvi, zato se ne pustite zavesti. Črna kana ni primerna za vsakogar, če ste noseči ali ne. Vsebuje namreč para-fenilendiamin (PPD), ki povzroča opekline, mehurje in različne kožne reakcije, ki lahko trajajo tudi več mesecev. Zelo težko jih je diagnosticirati in zdraviti.
Razbijanje mitov o tetovažah
- Mit o darovanju krvi: Drži le delno. Krvi naj ne smeli darovati pol leta po tetoviranju, ko pa je šest mesecev mimo, jo lahko mirne duše darujete.
- Mit o nosečnosti: Mit, da se noseča ženska ne sme dati tetovirati, ne drži, saj ne obstaja noben dokaz, da tetovaža negativno vpliva na plod oz. samo nosečnost. Vendar pa to ne pomeni, da je varna.
- Mit o sladkornih bolnikih: Da se ljudje, ki trpijo za sladkorno boleznijo, ne smejo tetovirati, je še en mit, ki ga lahko ovržemo, saj nima visok odstotek sladkorja v krvi nobene zveze s tetoviranjem. Barve v tatuju na noben način ne vplivajo na vrednost sladkorja v krvi.
- Mit o bolečini: Drži, da predeli, kjer je več mišic, bolijo manj kot tisti, kjer je pod kožo kost, bolj boleči pa so tudi deli, kjer je veliko živcev.
- Mit o magnetni resonanci: Da ljudje s tetovažo ne smejo na magnetno resonanco, je še en mit, ki ne drži, saj tetovaža ne vsebuje nobene kovine.
- Mit o svetli barvi: Običajno tetovator svetlejše barva nanaša nazadnje in tedaj je koža že precej razdražena, zato ima človek občutek, da svetle barve bolj bolijo. A če bi jih nanašal na začetku, bi bolele ravno tako kot temne.
- Mit, da črna spremeni barvo: Drži, črna barva sčasoma zbledi in dobi modre in zelene odtenke. To se začne dogajati po približno petih letih od nastanka, zato je treba tetovažo vsakih pet let obnavljati, če želimo, da ohrani prvoten videz.
Zaključek: DA ali NE?
Na koncu se boste odločile same, je pa seveda treba premisliti ali je tatu med nosečnostjo ali dojenjem vreden tveganja (čeprav še tako majhnega), da se razvije okužba in potencialno prenese na vašega dojenčka. Če pa se za tetovažo odločite, se prepričajte, da greste k profesionalcem, na mesto, ki je sterilno in ustreza lokalnim zdravstvenim standardom. Vprašanje o varnosti tetoviranja v zgodnji nosečnosti je zapleteno, z nepopolnimi raziskavami in deljenimi mnenji strokovnjakov. Prevladuje pa previdnostni pristop, ki odsvetuje posege, dokler ni tveganje za vas in vašega otroka minimalno.
tags: #tetoviranje #v #zgodnji #nosecnosti