Primer, ki je pretresel Slovenijo, se nanaša na hude telesne in duševne okvare, ki jih je utrpela deklica zaradi domnevno napačno vodenega poroda v kranjski porodnišnici. Po večletnem sodnem postopku, ki je vključeval številne sodne stopnje, izvedenska mnenja in celo predlog za obnovo postopka, je Vrhovno sodišče dokončno potrdilo odgovornost bolnišnice. Ta odločitev predstavlja pomemben mejnik v boju staršev za pravico in odškodnino za svojo hčerko.
Začetki sodnega procesa in ključne ugotovitve
Zgodba se je začela marca 2016, ko sta starša deklice, rojene aprila 2013, vložila tožbo zoper Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj ter Zavarovalnico Triglav. Osnova njune tožbe je bilo izvedensko mnenje, ki sta ga starša plačala sama in ki je pokazalo več strokovnih napak med porodom. Po njunih navedbah naj bi osebje kranjske porodnišnice zamudilo pri ključnih posegih, zaradi česar se je deklica med porodom sedem ur dušila, kar je privedlo do pomanjkanja kisika v možganih. Posledice so bile izjemno hude: deklica se je rodila s cerebralno paralizo, epilepsijo in drugimi hudimi nevrološkimi okvarami. Pri štirih letih še ni mogla samostojno hoditi, sedeti ali jesti.
Kranjsko okrožno sodišče je aprila 2019 z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen. To pomeni, da je bila bolnišnica spoznana za odgovorno za škodo, ki izhaja iz hudih posledic, ki jih je utrpela deklica, in ki bi jih osebje z ustreznejšim vodenjem poroda lahko preprečilo. Vrhovno sodišče je kasneje, leta 2022, zavrnilo revizijo bolnišnice, s čimer je sodba postala pravnomočna.
Vloga izvedencev in nasprotujoča si mnenja
Ključno vlogo v sodnem postopku so imela izvedenska mnenja. Izvedenka ginekologije in porodništva Ksenija Ogrizek Pelkič je poudarila, da porodna ekipa ni delovala po pravilih stroke. Izpostavila je, da bi glede na sumljive znake o stiski otroka morali opraviti pH metrijo za analizo krvi otroka, kar bi pokazalo, kakšna je preskrbljenost krvi s kisikom. Po njenem mnenju bi s tem lahko pravočasno ugotovili acidozo in končali porod z urgentnim carskim rezom, kar bi zagotovilo boljši izid. Pelkičeva je tudi zaznala druga odstopanja od dobre klinične prakse, kot je na primer pritiskanje ob patološkem CTG, kar lahko poslabša hipoksijo.
Kranjska porodnišnica je ves čas zanikala zdravniško napako in odgovornost. Vztrajali so, da ni bilo storjene nobene strokovne napake in da je stanje deklice posledica sepse, ki naj bi jo povzročila okužba s streptokokom. Vendar pa je sodni izvedenec radiologije Miran Jeromel izpostavil, da so na posnetkih vidne hude hipoksične okvare organov zaradi pomanjkanja kisika, ne pa zaradi sistemske sepse. Izvedenka Ogrizek Pelkičeva je prav tako izrazila dvom o tej teoriji, saj v krvi niso odkrili bakterij, in ocenila, da je malo verjetno, da bi bakterijska okužba privedla do takšnih poškodb.
Razlaga oviranega poroda | Vzroki, znaki, zapleti in negovalno vodenje (preprosto in enostavno)
Sodelovanje zavarovalnice in delne poravnave
Zavarovalnica Triglav, kot drugotožena stranka, je po pravnomočnosti sodbe z družino sklenila delno sodno poravnavo. Po tej poravnavi naj bi deklica prejela 162.000 evrov in nekaj več kot 55.000 evrov zamudnih obresti, starša pa po 9000 evrov za nepremoženjsko škodo in zamudne obresti. Zavarovalnica je prvotno izplačala 238.000 evrov odškodnine, medtem ko je celoten odškodninski zahtevek znašal več kot milijon evrov. Kranjska bolnišnica je višini celotnega odškodninskega zahtevka še naprej nasprotovala.
Predlog za obnovo postopka in dokončna sodba
Kljub pravnomočnosti sodbe je bolnišnica aprila lani podala predlog za obnovo postopka, ki pa ga je kranjsko sodišče februarja letos kot neutemeljenega zavrnilo. Vrhovno sodišče je soglašalo z odločitvijo nižjestopenjskih sodišč, da je izvedenka kljub izjemni zahtevnosti okoliščin primera razumljivo in prepričljivo obrazložila, zakaj porod ni bil ustrezno strokovno voden. S tem je bila dokončno potrjena pravica deklice in njenih staršev do odškodnine.
Kljub temu pa je na kranjskem sodišču še vedno potekal postopek za določitev končne višine odškodnine, ki jo bo morala plačati bolnišnica. V okviru tega postopka je pričala razvojna pediatrinja Andreja Kovač, ki je opisala poslabšanje dekličinega stanja, ki se z leti slabša, in poudarila, da možnosti za izboljšanje ni, le ohranjanje trenutnega stanja.
Finančne posledice in prihodnost bolnišnice
Zadeva je imela tudi pomembne finančne implikacije za kranjsko porodnišnico, ki se že vrsto let spopada s finančnimi težavami. V. d. direktorice bolnišnice Polona Podnar je že pred časom opozorila, da bi lahko sodba v korist staršev bila za bolnišnico uničujoča. Vendar pa so se na koncu stranke, kljub nasprotovanju bolnišnice, dogovorile za sodno poravnavo. Vsebine te poravnave stranki nista razkrili, saj sta se izrecno zavezali k molčečnosti. Odvetnik tožnikov Aljoša Ravnikar je sicer izrazil zadovoljstvo, da je zadeva po dolgih letih končana, a dodal, da je o zadovoljstvu v takšni zadevi težko govoriti.
Nova direktorica bolnišnice Larisa Hajdinjak in prejšnji direktor ter aktualni v. d. strokovnega direktorja Aleš Rozman, ki sta se udeležila poravnave, izjav medijem nista želela dajati, prav tako nista pojasnila, kakšen finančni zalogaj bo plačilo odškodnine za bolnišnico in kako jo bo izplačala.
Primer kranjske porodnišnice kot opozorilo
Ta primer osvetljuje kompleksnost pravnih postopkov v primerih sumov zdravniških napak, zlasti v tako občutljivih področjih, kot je porodništvo. Poudarja pomen neodvisnega strokovnega mnenja, vztrajnosti staršev pri iskanju pravice in dolgotrajnost sodnih procesov, ki lahko pustijo globoke posledice na vseh vpletenih. Hkrati pa predstavlja pomembno opozorilo zdravstvenim ustanovam o odgovornosti za kakovost oskrbe in potrebi po nenehnem izboljševanju praks.
Čeprav je bila sklenjena poravnava, je dolgotrajen boj za pravico deklice in njenih staršev simboličen za mnoge podobne primere, ki še čakajo na epilog v slovenskem pravosodnem sistemu. Primer kranjske porodnišnice bo nedvomno ostal v spominu kot pomemben preizkus pravosodnega sistema in odraz prizadevanj za zaščito pravic najranljivejših.
tags: #tozba #proti #kranjski #porodnisnici