Prihod novega člana v družino je pogosto povezan z velikimi spremembami in izzivi. Medtem ko se starši že uveljavljajo v vlogi staršev prvorojenca, se soočajo z novimi vprašanji in dilemami ob prihodu drugega otroka. Ena izmed takšnih dilem se pogosto pojavi v povezavi z uvajanjem starejšega otroka v vrtec, še posebej, če je ta časovno sovpadlo z rojstvom mlajšega brata ali sestre. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, kako dojenje, ki je ključnega pomena za dojenčkov razvoj in pomiritev, vpliva na ta prehod in na celotno družinsko dinamiko.
Razvojna psihologija in pomen navezanosti
Nekje do enega leta starosti dojenček dojema sebe in mamo kot eno celoto. Okoli šestega meseca začne vzpostavljati prvi objektni odnos in sicer z deli materinega telesa, kot so prsi, oči, lasje, glas. V tem času se začneta separacija in individualizacija, ki imata zaključek v psihološkem rojstvu otroka, ko se le-ta nekje okoli tretjega leta dokončno zave svoje samostojnosti. Znak, da je otrok začel ločevati med seboj in mamo, je na primer strah pred tujci, razvojna faza, ki se pojavi okoli osmega meseca. Bistvenega pomena v tem (in v vsem) času je zaupanje, ki sta ga zgradila mama in otrok v mesecih po rojstvu. Gre za varno navezanost, ki je temelj dobrega otrokovega razvoja. Z ustreznim odzivanjem na otrokove potrebe pripomoremo k zdravemu razvoju otroka v zrelo in samostojno osebnost, polno zaupanja vase in v sočloveka.
Dojenje kot temelj umirjanja in sproščanja
Dojenje in odzivanje na otrokove potrebe z dojenjem sta del tega odnosa in navezave med otrokom in mamo. Z dojenjem si namreč otrok sam zagotovi idealen način umirjanja in sproščanja. Ko se otrok doji, pride preko sesanja, nošenja (ali sedenja v naročju) in telesnega stika do stimulacije vagalnega živca, ki je eden od najbolj pomembnih delov parasimpatičnega sistema možganov in ki človeku omogoča, da se umiri, pomiri in sprosti. Zato večkrat slišimo ali beremo, da dojenje ni samo hranjenje. Se pravi ta stavek ni samo idealiziranje dojenja, kot marsikdo misli, ampak ima umirjanje ter sproščanje z dojenjem zelo jasno in znastveno dokazano osnovo.
Dojenje v času stresa in uvajanja v vrtec
Zakaj bi torej prekinili z dojenjem, ko se pripravljamo na, ali ko doživljamo, nek stresni dogodek skupaj z otrokom? Ravno dojenje mu bo v stresnih situacijah, kot so uvajanje v novo okolje in spoznavanje novih ljudi ter sklepanje novih odnosov, zagotovilo najbolj ustrezen in naraven način umirjanja. Poleg tega dojenje ugodno vpliva tudi na mamo, saj je med dojenjem tudi njen vagalni živec ugodno stimuliran. Ko po nekaj mesecih pride do prvih okužb in zbolevanj, je dojenje lahko v veliko podporo pri okrevanju. Dokazano je, da dojeni otroci hitreje okrevajo in bolezni prebolevajo v milejših oblikah, saj z dojenjem dobijo znatno količino sestavin za izgradnjo dobrega imuskega sistema. Prav tako ima koristi od dojenja po enem letu tudi mama, saj dojenje zmanjšuje tveganje za raka in osteoporozo.
Zaupanje kot obojestranski temelj
A na koncu gre še vedno predvsem za zaupanje med otrokom in mamo. Težko se je z dojenjem odzvati vsakič, ko otrok pokaže potrebo, ker smo utrujene, rade bi počele kaj drugega, skuhati je treba, sorojenci kličejo itd. Starejši, kot je otrok, več je zmožen razumeti in slej kot prej tudi razume, da je treba včasih na dojenje malo počakati. Zaupanje pa je obojestranski pretok dobre energije. Otrok mami popolnoma zaupa, zakaj torej ne bi še mama otroku? Otrok, ki uspeva v spodbudnem in zaupljivem okolju, ne more imeti slabih namenov. Edini cilj, ki ga ima je, da bi živel in da bi se udejanjil v vsej svoji polnosti. Tu sta zopet najbolj pomembna zaupanje in varna navezanost tako na mamo (oziroma na skrbnika) kot kasneje na vzgojiteljico.
Uvajanje v vrtec: Proces, ki zahteva občutljivost
Otrok v starosti enega leta se varno navezuje na odrasle osebe. Drugih otrok iste starosti, kot je on sam, še ne dojema kot svoje zaveznike. Ob vstopu v vrtec tako otrok potrebuje veliko občutka, da se ne podaja v prazno in da je vedno blizu nekdo, ki bo poskrbel zanj. Zato potrebuje na začetku mamo, ki mu bo nudila varen pristan, kamor lahko pride vsakič, ko občuti nelagodje zaradi raziskovanja novega prostora in interakcij z novimi ljudmi. Povsem na mestu je torej, da otroka uvajamo v vrtec toliko časa, kolikor ga rabi in ne kolikor določajo pravila vrtca. Otrok pri enem letu se še ne zna sam spoprijemati z izzivi, ki jih prinaša uvajanje v novo okolje. Zato potrebuje mamo, ki mu s svojim obnašanjem sporoča, da ve, kaj se z njim dogaja. S tem ne mislim, da mora mama izražati zaskrbljenost in nelagodje, ampak je bistveno, da se mama dobro pripravi, kako bo uvajanje vodila, zato da bo ob tem samozavestna in sproščena. Ko se otrok ob postopnem uvajanju v vrtcu sprosti, ko začne okolju zaupati in ko se naveže na vzgojiteljico, pride do »točke preloma«, in takrat je pripravljen, da bi lahko zaspal brez mame. Se pravi, dobra pripravljenost in sproščenost ter zaupanje mame vase in v otroka ter odprta in pretočna komunikacija z vzgojiteljico so tiste komponente, ki bodo zagotovo pripeljale do dobrega zaključka uvajanja in cilja.
Družinska dinamika ob rojstvu drugega otroka
Za starejše otroke v družini, sploh za najmlajše, je rojstvo novorojenčka že itak kar velik stres. Če pa mora dvo ali tro-letnik še vsak dan v vrtec, ko njegova mamica z dojenčkom ostaja doma, je vse skupaj zanj običajno še veliko težje. V večini primerov gre ta velika družinska sprememba veliko mehkeje in bolj ljubeče, če tudi starejši otrok vsaj nekaj časa lahko ostaja doma. Vselej seveda ni tako. Nekateri otroci vrtec zelo pogrešajo in je zato zanje bolje, da vsaj del dopoldneva vendarle preživijo v vrtcu. Ko govorimo o varstvu novorojenčkov pred okužbami, je odgovor na vprašanje, ali starejši otroci ostanejo doma, seveda povsem brez dvoma »DA«. Starejši otroci v družini, sploh tisti, ki obiskujejo vrtec, pomenijo stalen stik z okužbami. Zelo »krivično« in napačno je prepričanje, da so vseh bolezni v družini »krivi« otroci, sploh ti, ki so v vrtcih. Ko je doma novorojenček, je predvsem med sezono prehladnih obolenj, zelo smiselno malo omejiti številne obiske in seveda tudi obiskovanje trgovskih centrov in podobno. Pri novorojenčkih in tudi sicer dojenčkih, se bojimo predvsem okužb spodnjih dihal, predvsem bronhiolitisa.
Osebne izkušnje in dileme staršev
V spletnih forumih in pogovorih med starši se pogosto pojavljajo podobne skrbi in vprašanja. Mnogi razmišljajo o tem, ali naj starejšega otroka pustijo v vrtcu ali naj ga ob rojstvu mlajšega brata ali sestre obdržijo doma. Nekateri se bojijo, da bo otrok zaradi novorojenčka v družini čutil zapostavljenost, če bo moral v vrtec. Drugi pa poudarjajo pomen socializacije in stika z vrstniki, ki ga vrtec nudi.
Primer izkušenj: "Imamo fantka, ki bo septembra star dve leti. Razmišljala sva, da bi ga septembra dali v vrtec (zaradi družbe, ker ima zelo rad otroke). Vendar septembra pričakujemo še enega otroka. Skrbi naju, da bi se počutil zapostavljenega, ker bi šel on v vrtec, doma bi pa bil dojenček. Imate kakšne izkušnje? Hvala za vsak odgovor!"
Odgovori na takšna vprašanja so pogosto raznoliki in odražajo individualne okoliščine vsake družine. Nekateri starši se odločijo, da bodo starejšega otroka obdržali doma, še posebej, če imajo na voljo pomoč babic ali drugih družinskih članov. Drugi pa menijo, da je za otroka bolje, da nadaljuje z obiskovanjem vrtca, saj mu to omogoča ohranjanje rutine in stik z vrstniki. Pomembno je poudariti, da ni enega univerzalnega recepta, ki bi ustrezal vsem.
Strokovni nasveti za lažje uvajanje
Strokovnjaki poudarjajo, da je uvajanje v vrtec proces, ki lahko udeleženim predstavlja stres. Zgodnja vključitev malčka v vrtec ob odsotnosti drugih dejavnikov tveganja (npr. večje spremembe v družini) se lahko lažje izvede. Po raziskavah sodeč se malčki ob prvem vstopu v vrtec v povprečju privadijo na obiskovanje vrtca po treh tednih kontinuiranega obiskovanja. Večina se jih na vzgojiteljico naveže po dveh tednih obiskovanja, mlajši nekoliko hitreje kot starejši malčki.
KAJ LAHKO POMAGA PRI UVAJANJU?Nekoliko manj časa za prilagajanje na vrtec potrebujejo malčki, ki so se v prvem letu po rojstvu občasno že za kratek čas ločili od mame (po nekaj dni). Malčki, katerih mame ob vključitvi v vrtec doživljajo intenziven stres, se težje in dlje časa prilagajajo na jasli kot malčki, katerih mame doživljajo manj stresa.
Prvi korak je, da svoja čustva, ki se pojavljajo, opazite. Tlačenje ali zanikanje čustev ne bo pomagalo, saj bodo kljub temu učinkovala na vaše delovanje. Nato se pogovorite se o njih z nekom, ki vam je blizu in vas posluša ter pomiri. Vzpostavite lahko tudi stik z vrtčevo svetovalno službo ali pa prosite vzgojiteljico, kamor se vaš otrok vključuje, za pogovor. Svoja čustva lahko tudi zapišete, ko jih ubesedimo, odložimo vsaj del skrbi. Zaupajte, da bo vaš otrok v vrtcu v varnem in ljubečem okolju.
Otrok se mora v novo okolje uvajati postopoma. Obenem tudi za starša prehod otroka v vrtec predstavlja napor, zato priporočamo, da si uredite dopust (optimalno je 1-2 tedna) in vam uvajanje ne predstavlja časovne stiske. Predšolski otroci (predvsem malčki, pa tudi starejši) svojega nelagodja še ne zmorejo izraziti z besedami, zato jočejo. Če pa se vas malček še po začetnih tednih zjutraj oklepa, pa ga ljubeče, a odločno predajte vzgojiteljici, brez dolgega oklevanja. Tako otrok začuti vašo ljubezen, starševska odločnost pa otrokom predstavlja okvirje varnosti. Primerne besede bi bile: »Zdaj greš k vzgojiteljici (ime), mama (ati) gre v službo. Rad/a te imam in se vidiva popoldan«.
Vloga staršev pri kariernem odločanju otrok
Socialni transferji in podpora družinam v Sloveniji
Država Slovenija si prizadeva ustvariti pogoje za lažje odločanje za družino in zagotavljanje visoke kakovosti življenja vseh njenih članov, še posebej otrok. Ob rojstvu otroka staršem pripadejo različni socialni transferji in nadomestila, ki jim pomagajo pri prilagajanju na novo družinsko življenje.
Materinski, očetovski in starševski dopust ter nadomestila:Materinski dopust je namenjen materam v trajanju 105 dni, od tega je 15 dni obveznih, in se praviloma prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Očetovski dopust je namenjen očetom in traja 15 koledarskih dni, ki jih oče izrabi do tretjega meseca starosti otroka. V primeru rojstva dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Od teh je 60 dni za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi le ona. Enako lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi le on. Če pride do rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
Do materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila ste upravičeni v času trajanja teh dopustov. Višina nadomestila znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, medtem ko sta očetovsko in starševsko nadomestilo navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za dopust. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v njej.
Starševski dodatek:Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar niso upravičeni do starševskega nadomestila. Prejme ga mama (ali oče, če on koristi to pravico) po 77 dneh od rojstva otroka. Namenjen je predvsem tistim, ki niso zavarovane za starševsko varstvo, na primer brezposelne osebe ali študentke. Pravica do starševskega dodatka traja 365 dni od rojstva otroka. Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da imata mama in otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivata tam.
Pomoč ob rojstvu otroka:Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu osnovnih potrebščin ali opreme za novorojenčka. Pravico do te pomoči ima vsak novorojenček, čigar mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v njej. Znesek pomoči znaša 367,15 evrov. Starši lahko pravico do te pomoči uveljavljajo do 60 dni po rojstvu otroka.
Otroški dodatek:Otroški dodatek je mesečni prejemek, ki je namenjen pomoči pri preživljanju, vzgoji in izobraževanju otroka. Njegova višina je odvisna od dohodkovnega razreda družine. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev ali skrbnikov otroka do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Če so otroci starejši od 18 let (dijaki, študenti, vajenci) in še niso dopolnili 26 let, se lahko pravica do otroškega dodatka podaljša. Ne pripada pa za otroka, ki je v delovnem razmerju, opravlja samostojno dejavnost, je v zavodu s celodnevno brezplačno oskrbo, je v rejništvu, ali če preživnina ni urejena. Pravico do otroškega dodatka je nujno uveljaviti v roku 30 dni po rojstvu otroka, da se prizna z mesecem rojstva; sicer se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Pravica se prizna za obdobje največ enega leta, nato pa se lahko podaljšuje.
Dodatek za veliko družino:Družine s tremi ali več otroki, starimi do 18 let (ali do 26 let, če so še šoloobvezni), so upravičene do dodatka za veliko družino, ki se prejme enkrat letno.
Dodatek za nego otroka:Ta dodatek je namenjen staršem otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo zaradi bolezni ali invalidnosti. Znesek dodatka znaša 102,40 evrov ali 204,80 evrov.
Delno plačilo za izgubljen dohodek:Enemu od staršev pripada delno plačilo za izgubljen dohodek, ko prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Enako velja za starše z dvema otrokoma z zmerno ali težjo motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju.
Odmor za dojenje:Mati, ki je zaposlena za polni delovni čas, ima v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, pravico do tega do 18. meseca otrokove starosti.
Zaključek: Zaupanje, podpora in individualni pristop
V končni fazi je odločitev o tem, ali bo starejši otrok ob rojstvu drugega nadaljeval z obiskovanjem vrtca ali bo ostal doma, odvisna od številnih dejavnikov, vključno s temperamentom otroka, družinsko situacijo, razpoložljivo podporo in finančnimi zmožnostmi. Ključnega pomena je, da starši prisluhnejo svojim otrokom, jim nudijo čim več ljubezni in podpore ter se zavedajo pomena izgradnje varne navezanosti. Dojenje ostaja pomemben vir tolažbe in varnosti za dojenčka, hkrati pa lahko tudi starejšemu otroku ponudi občutek povezanosti in umirjenosti v času velikih sprememb. Z odprto komunikacijo, medsebojnim zaupanjem in prilagajanjem na individualne potrebe vsakega družinskega člana je mogoče uspešno premagati izzive, ki jih prinaša prihod novega družinskega člana.