Klopi, ti majhni, a nevarneži iz reda pršic, v toplih mesecih predstavljajo resno grožnjo našemu zdravju. Zlasti v Sloveniji, kjer so klopi zelo razširjeni in prenašajo povzročitelje več bolezni, je poznavanje nevarnosti ter ukrepanje ključnega pomena za ohranjanje zdravja. Od borelioze do klopnega meningoencefalitisa, klopovi ugrizi lahko vodijo do resnih zdravstvenih težav, ki vplivajo na kakovost življenja. Zato je nujno razumeti, kako se pred njimi zaščititi, kako jih pravilno odstraniti in kako prepoznati znake okužbe.
Nekaj zanimivosti iz življenja klopov
Klopi spadajo med največje pripadnike reda pršic. Vrsta Ixodes ricinus, znana kot navadni klop, je v Evropi najbolj razširjena in pomembna. Ti mali zajedavci se uspešno razvijajo do nadmorske višine 600 metrov, medtem ko jih v višjih legah najdemo manj, zgornja meja njihovega območja pa je okoli 1600 metrov.
Klopi so izjemno prilagojeni na specifične geografske in ekološke razmere. Najdemo jih na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah. Visoka trava, grmovje, robovi gozdnih jase in podrast so idealna okolja za širjenje teh krvosesnih zajedavcev. V našem podnebju so klopi aktivni od pomladi do pozne jeseni. Njihova aktivnost je neposredno odvisna od zunanje temperature; ko termometer pokaže manj kot 5 do 7 °C, klopi postanejo neaktivni.
Zajedavec s pomočjo čutnih laskov in kemičnega čutila na prednjem paru nog zazna tudi najšibkejše toplotne tokove, premike in celo rahel vonj. Tako uspešno najde primerno žrtev, na katero se prisesa. Najpogostejši gostitelji so mali gozdni sesalci in ptice, vendar lahko klopi sesajo kri tudi na večjih živalih. Človek je zanje zgolj naključni gostitelj. Ko se klop znajde na človeški koži, išče predele z nežnejšo kožo, kjer je prodor lažji. Klopov ugriz človek pogosto sploh ne zazna. Preden začne klop sesati kri, izloči nekaj sline, ki vsebuje mešanico snovi, ki delujejo kot anestetik in preprečujejo strjevanje krvi.
Pomembno je vedeti, da kri sesajo samo samice klopov. Samci se prehranjujejo s tkivno tekočino. Klopi imajo na hrbtni strani telesa hitinsko ploščico ali ščit. Pri samcih ta ploščica pokriva celotno hrbtno površino, medtem ko je pri samicah ščit omejen na manjše območje, preostali del telesa pa je mehak. Ko se samica nasesa krvi, se ta mehki del telesa v obliki meha lahko razširi kar na dvestokratno prvotno velikost, nato pa se spusti z gostitelja. Samci pa lahko na gostitelju ostanejo tudi več mesecev.
Kako preprečiti ugriz klopa
Ključ do izogibanja zdravstvenim težavam, ki jih povzročajo klopi, je predvsem v preventivi. Preden se odpravimo v naravo, je priporočljivo, da se ustrezno zaščitimo. Najbolj učinkovita metoda je obleka iz gladkih materialov, ki klopom otežujejo oprijem. Hkrati je pomembno, da je čim več kože pokrite - priporočljive so dolge hlače, visoki škornji in kapa. Oblačila naj bodo svetle barve, saj na njih klope lažje opazimo.
Za dodatno zaščito odkritih delov telesa so na voljo pripravki, ki odganjajo mrčes, t.i. repelenti, ki jih lahko kupimo v lekarnah in drogerijah. Ti pripravki vsebujejo snovi, ki klopom niso všeč in jih tako odvračajo od ugriza. Vendar pa njihova učinkovitost ni stoodstotna in delujejo le omejen čas, zato jih je treba redno nanašati, zlasti ob dolgotrajnejši izpostavljenosti naravi.
Ko se vrnemo domov iz narave, je nujno, da si natančno pregledamo celotno telo. Posebno pozornost posvetimo kožnim gubam, predelom za ušesi, dimljam in pazduham, kjer se klopi pogosto skrivajo. Po pregledu se je priporočljivo oprhati in umiti glavo. Oblačila, s katerimi smo bili v naravi, je dobro skrtačiti ali še bolje, oprati.
Če med telesnim pregledom opazimo prisesanega klopa, ga je najpomembneje čim prej in previdno odstraniti. S tem bistveno zmanjšamo možnost prenosa povzročiteljev bolezni.
Kako odstraniti klopa
Pravilna odstranitev klopa je ključna za preprečevanje morebitnih okužb. Na klopa, ki je prisesan na kožo, najprej nanesemo nekaj kreme ali olja. Ko klopov oprijem po nekaj minutah popusti, ga s pinceto, ki jo primemo čim bližje koži, previdno izvlečemo naravnost navzgor.
Pomembno je, da klopa ne odstranjujemo na silo ali ga ne stiskamo, saj s tem lahko odtrgamo samo njegov zadnji del, medtem ko glava ostane v koži. Glava klopa, ki ostane v koži, lahko povzroči vnetje ali celo gnojenje. Če klopov rilček ostane v koži, to sicer ne poveča bistveno možnosti prenosa okužbe, vendar je priporočljivo, da ga odstranimo, če je to mogoče, s sterilno iglo. Po odstranitvi klopa je priporočljivo rano razkužiti.
Bolezni, ki jih prenašajo klopi
Klopi so znani po tem, da lahko prenašajo povzročitelje najmanj dveh pomembnih bolezni: borelioze (Lymska borelioza) in klopnega meningoencefalitisa (KME). V zadnjih letih se v Sloveniji pojavlja tudi humana granulocitna anaplazmoza, čeprav je ta manj pogosta.
Borelioza ali lajmska bolezen
Boreliozo, znano tudi kot lajmska bolezen, so prvič opisali raziskovalci z univerze Yale v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so opazili skupek bolezenskih znakov pri bolnikih iz mesta Lyme v zvezni državi Connecticut na severovzhodu ZDA. V Sloveniji so prvi primer bolezni odkrili leta 1984, do leta 1987 pa se je število že povzpelo na 361. Vsako leto v Sloveniji za to boleznijo zboli od 10 do 20 oseb na 10.000 prebivalcev.
Takojšnja odstranitev klopa bistveno zmanjša možnost okužbe. Bolezen povzroča spiroheta Borrelia burgdorferi, ki je patogena predvsem za človeka. Domače in divje živali so praviloma le rezervoarji (nosilci) teh mikrobov, medtem ko so klopi iz družine Ixodidae prenašalci. Klop se z Borrelia burgdorferi okuži med parazitiranjem na okuženem gostitelju. Borelije se naselijo v celicah sluznice klopovega srednjega črevesa. Ob novem obroku krvi se sprostijo iz celic in s hemolimfo prispejo v klopove slinske žleze, od tod pa s slino v krvni obtok novega gostitelja, ki se tako okuži. Bakterija potrebuje približno 24 ur, da se iz črevesa prebije v slinske žleze. Zato hitra odstranitev prisesanega klopa bistveno zmanjša možnost okužbe.
Borelioza pri človeku je bolezen, ki prizadene več organskih sistemov. Prva faza bolezni je značilna rdečina, ki se pojavi le pri približno 60 odstotkih okuženih. Drugi bolezenski znaki, ki se lahko pojavijo, so vročina, močno potenje (zlasti ponoči), vrtoglavica, glavobol, bolečine v mišicah in izrazita utrujenost. Rdečina se pojavi običajno 2 do 32 dni po klopovem ugrizu, najpogosteje na mestu ugriza, vendar se lahko pojavi tudi na drugem delu telesa, kjer klop sploh ni bil prisesan. Koža je sprva rdeča. Za dlan velika rdečina začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo, zato to kožno spremembo imenujemo tudi "potujoča rdečina".
Zelo pomembno je, da ne spregledamo značilnega rdečega madeža. Kljub temu, da kožne spremembe po določenem času tudi brez ustreznega zdravljenja izginejo, je nujno, da takoj, ko opazimo rdečino, obiščemo osebnega zdravnika. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni je ključnega pomena, saj je zdravljenje najbolj uspešno v začetni fazi.
Pri nezdravljenih primerih se bolezen lahko kasneje izrazi v zgodnjih in poznih bolezenskih spremembah. Zgodnje bolezenske spremembe se pojavijo nekaj mesecev do eno leto po ugrizu okuženega klopa kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov, obolenje mišic (mialgija, miozitis) in živčevja (meningitis, encefalitis). Pozne spremembe se pojavijo eno leto ali celo več let po okužbi, najpogosteje pri nezdravljenih bolnikih. Kažejo se kot kronična vnetja kože, sklepov in živčevja. Vsi omenjeni bolezenski znaki pa niso pravilo, saj okužba pogosto poteka neznačilno. Vsekakor je najpomembneje, da si zapomnimo, kdaj nas je klop ugriznil, in da smo nekaj tednov po ugrizu pozorni na morebitne bolezenske znake okužbe.
Borrelia burgdorferi je antigensko izredno labilen mikroorganizem, kar je tudi razlog, da še ni na voljo cepiva, s katerim bi ljudi učinkovito zaščitili. Antigenska zgradba bakterije se v različnih okoliščinah spreminja. Verjetno se spreminja tudi med boleznijo, kar kljub nastajanju protiteles proti določenim antigenom povzroča ponovne izbruhe bolezni.
Zdravljenje z antibiotiki je priporočljivo v vseh fazah bolezni. Prognoza je ugodnejša, če zdravljenje začnemo v začetnem stadiju. Način zdravljenja je odvisen tudi od vrste in izrazitosti bolezenskih znakov.
Klopni meningoencefalitis (KME)
V Sloveniji je okuženost klopov s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa (KME) zelo pogosta, zato lahko ugriz klopa predstavlja resno nevarnost. Vsako leto zboli od 70 do 330 oseb.
Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Ko virus vstopi v telo, je mogoče le lajšanje simptomov in zdravljenje bolezni, ne pa popolno ozdravljenje. Na mestu ugriza praviloma ni opaznih sprememb na koži, bolezen pa običajno poteka v dveh fazah. Prva faza, ki se začne približno 7 dni po ugrizu, je navadno spremljana s splošnim slabim počutjem, bolečinami v mišicah in glavobolom. Po nekaj dneh ali celo treh tednih ti simptomi ponehajo, nakar sledi druga faza obolenja s povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom, možna je celo nezavest. Obolenje lahko pusti trajne posledice, kot so kronični glavoboli, zmanjšana delovna sposobnost in zbranost, pa tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je redko smrtna bolezen, saj umre le 1 do 2 odstotka odraslih bolnikov.
Zbolijo lahko ljudje vseh starosti. Najbolj so ogroženi otroci, mladostniki, ljudje srednjih let ter tisti, ki se zaradi narave dela ali hobija pogosto zadržujejo v naravi in so zato bolj izpostavljeni.
Klopni meningoencefalitis je vezan na naravna žarišča. Meje nevarnih območij v Sloveniji potekajo od Jesenic čez Škofjo Loko, Postojno do Kočevja, nato proti Litiji, čez Zidani Most, mimo Celja in Šentjurja proti meji s Hrvaško. Tveganje za okužbo je največje na območju ljubljanske in celjske kotline ter njunem nižjem hribovitem obrobju.
Najboljša zaščita pred to boleznijo je cepljenje. Potrebno je 3-kratno cepljenje. Prvič in drugič se cepiva običajno aplicirata v razmiku enega meseca, tretji odmerek pa se ponovi čez 6 do 9 mesecev. Pomembno je, da prejmemo vsaj dva odmerka cepiva, s čimer dosežemo ustrezno zaščito ob nastopu sezone klopov. Imuniteta se obnavlja vsakih 5 let z enim poživitvenim odmerkom cepiva.
12. januar 2022 Sestanek ACIP - Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu
Humana granulocitna anaplazmoza
Humana granulocitna anaplazmoza je manj pogosta bolezen, ki jo povzroča bakterija Anaplasma phagocytophilum. Teden do dva po ugrizu okuženega klopa se lahko pojavijo simptomi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter izrazito slabo telesno počutje. Vročinska bolezen običajno traja približno teden dni, pri nekaterih bolnikih pa lahko tudi dlje. Bolezen se zdravi z antibiotiki. Pri ljudeh običajno ne poteka v kronični obliki.
Splošna priporočila za zaščito pred klopi
Poleg specifičnih ukrepov za preprečevanje ugriza in odstranjevanje klopov, obstajajo tudi splošna priporočila, ki lahko zmanjšajo tveganje za okužbo:
- Izogibajte se visoki travi in grmovju: Klopi se najpogosteje zadržujejo v naravnem okolju, kot so gozdovi, travniki, parki in vrtovi, še posebej v nizkem grmičevju in visoki travi. Če je le mogoče, se izogibajte tem območjem ali bodite še posebej previdni.
- Hodite po urejenih poteh: Če se že zadržujete v naravi, se držite urejenih poti, kjer je manj možnosti za stik s klopi.
- Repelenti: Uporaba repelentov, ki vsebujejo DEET ali druga učinkovita sredstva, lahko zagotovi dodatno zaščito. Pomembno je, da jih pravilno nanesete na izpostavljeno kožo in oblačila ter redno obnavljate njihovo delovanje.
- Po vrnitvi domov: Ne pozabite na temeljit pregled telesa, prhanje in pranje las. Oblačila, s katerimi ste bili v naravi, dobro pretresite ali operite.
- Spremljajte svoje zdravje: Po potencialnem ugrizu klopa bodite pozorni na morebitne bolezenske znake, kot so vročina, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah ali značilna rdečina. V takem primeru se takoj posvetujte z zdravnikom.
Skrb za lastno zdravje in poznavanje nevarnosti, ki jih predstavljajo klopi, sta ključnega pomena za varno uživanje v naravi. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi in hitrim ukrepanjem ob sumu na okužbo lahko bistveno zmanjšamo tveganje za resne zdravstvene težave.