Ko dojenčku pri šestih ali sedmih mesecih pričnejo rasti zobki, je to za marsikatero mamico nov in neprijeten izziv. Prvič, ko dojenček v bradavico ugrizne, je to pogosto šokantno in boleče. Vendar pa je pomembno vedeti, da dojenčki med dojenjem ne grizejo iz zlobe. Čeprav je ugriz za mater boleč, zanjo ni nujno škodljiv in zaradi tega ni potrebno prenehati z dojenjem. S pravilnim razumevanjem vzrokov in z nekaj preprostimi strategijami je mogoče nadaljevati z dojenjem tudi ob izraščanju prvih zobkov.
Zakaj dojenčki grizejo med dojenjem?
Obstaja več razlogov, zakaj lahko dojenček ugrizne med dojenjem. Eden najpogostejših je povezan z rastjo zobkov. Ko otroku zobki šele začenjajo rasti, ima boleče dlesni. Da bi si nekako olajšal bolečine v dlesnih, poskuša žvečiti ali gristi, kar mu pač pride pod roke, oziroma v usta. Včasih dojenček misli, da je to pač nova igra, ki se jo igra z mamico: jaz ugriznem, ona zavpije in poskoči.
Drugi pogosti vzrok je, da dojenček ugrizne proti koncu dojenja, ko ni več lačen in prične z usti raziskovati in se igrati, ali ko tone v spanec in ust ne nadzoruje več. Včasih pa je ugriz tudi način, kako dojenček pridobi pozornost matere, še posebej, če se mati med dojenjem ukvarja z drugimi stvarmi, kot je gledanje televizije ali pogovor po telefonu.
Pomemben dejavnik, ki zmanjšuje možnost ugriza, je pravilen položaj in globok prijem dojenčka na dojko. Med aktivnim sesanjem je bradavica nameščena globoko ob mehkem nebu, jezik pa pokriva spodnje zobe in dlesni. Zato se grizenje običajno ne zgodi med učinkovitim hranjenjem, temveč na začetku, koncu ali med premorom, ko dojenček preneha aktivno požirati. To pojasnjuje, zakaj pravilen, globok prijem zmanjša tveganje za bolečino in poškodbe.
Nenaden ugriz je lahko tudi posledica zamašenega nosu, prehlada ali vnetja ušesa, kar otežuje sočasno sesanje in dihanje ter povzroči nemirnost pri dojki. V takih primerih je treba zdraviti osnovni vzrok.
Včasih je ugriz povezan z omejenim jezikovnim frenulumom (priraščen jeziček) ali drugimi težavami z ustno motiliteto. Ankiloglosija, kakor se priraščen jeziček strokovno imenuje, prav tako pa tudi priraščena ustnica, lahko vplivata na slabšo sposobnost dojenja, hranjenja in govora ter na slabši ugriz, se pravi na slabši razvoj zob in celotne ustne votline. Ocenjeno je, da se ankiloglosija pojavlja pri 3 do 10 odstotkih ljudi.
Kako preprečiti ugriz ali zmanjšati njegovo bolečino?
Če vas je otrok že večkrat ugriznil, boste morali postati pozorni na potek dojenja. Med dojenjem otroku posvetite vso pozornost, pogovarjajte se z njim, glejte ga v oči in ga božajte. Tako boste tudi opazili, kdaj se je otrok že najedel. Morda boste opazili tudi napetost v čeljustih pred ugrizom, če bo začel stiskati bradavico.
Ko otrok, ki že ima zobke, med dojenjem prvikrat ugrizne, je to za mamo veliko in neprijetno presenečenje. Povečini krikne in avtomatično potegne otroka od prsi. To lahko bradavico poškoduje bolj kot sam ugriz, zato je, če se v tistem trenutku znajdete, bolje otroka potegniti k sebi, saj mu tako vsaj delno zaprete nos in bo za dihanje moral odpreti usta, vi pa boste lahko rešili svojo bradavico izmed njegovih zob.
Dojenje: pravilno pristavljanje
Če vas je otrok ugriznil, z besedami in izrazom pokažite, da vas ugriz boli. Pri tem seveda ne pretiravajte, saj lahko nenaden in buren odziv otroka prestraši, njegova dejanja pa niso sprejemljiva. Z nekaj ponovitvami bo spoznal, da so njegova dejanja nepravilna.
Poskusite tudi s preprostim trikom - na grizenje sploh ne reagirajte. Potrpite. Če se bo ugriz ponavljal, ga bo otrok sam opustil. Če pa vas ugrizne, takrat ga pretentajte in njegovo pozornost preusmerite na nekaj drugega.
Pred dojenjem otroku ponudite za žvečenje brisačko, ki ste ji rob namočili v mrzlo vodo, ali gumijasto igračko za zobe. Pred dojenjem mu ponudite nekaj mrzlega za grizenje. To lahko pomaga lajšati bolečine v dlesnih in zmanjša potrebo po grizenju med dojenjem.
Važnost pravilnega pristavljanja in položaja
Tehnika pristavljanja je temelj preventive. Znaki dobrega pristavljanja vključujejo široko odprta usta, brado naslonjeno na prsi, zaobljena lica, redno požiranje in odsotnost bolečin. Če dojenje boli, je potrebno preveriti, kako je otrok pristavljen, kajti večina vseh izzivov izvira iz nepravilnega pristavljanja in položajev. Če dojenje boli, ga naj mati prekine in ponovno dobro pristavi. Novorojenček, ki ni dobro pristavljen, sesa bradavico, kar mamo boli, hkrati pa rani bradavice, ker sesa neučinkovito, ne dobi mleka in ne prazni dojke, kar lahko privede do zastoja mleka in posledično do premalo mleka. Zato je zelo pomembno, da opazujete dojenje in ste pozorni, da je otrok pravilno pristavljen in da sesa ter požira mleko.
Priporočljivo je, da mamica preizkusi različne položaje pri dojenju. Če se pretok mleka začne počasi, je pred sesanjem koristno »pospešiti stvari«: lahka masaža, toplota, nekaj kapljic iztisnjenega mleka, nato aktivni pritiski v prvih minutah za ohranjanje ritma sesanja. Pri prekomernem pretoku pomaga nagibanje telesa nazaj, saj gravitacija manj pospešuje pretok. Sprejemljivi so kratki premori, da dojenček lahko zadiha, in zavestno menjavanje dojk glede na nasičenost.
Če sumite na otitis (vnetje ušesa) - bolečina, dotikanje ušesa, motnje spanja, povišana temperatura - je potreben pregled, saj sindrom bolečine pogosto moti hranjenje, antibiotiki pa niso vedno indicirani.
Prvi dnevi in ključni nasveti za uspešno dojenje
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Mlezivo, ki je zgoščena hrana bogata s protitelesi, zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh. Pogosto dojenje spodbuja nastanek novega mleka in pomaga pri čiščenju otrokovega črevesja. Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku tudi izuriti sesanje, požiranje in dihanje.
Če je otrok zaspan in ne kaže želje po sesanju, ga pristavite na dve do tri ure. V tem primeru opazujte otroka in ga skušajte dojiti, kadar je buden ali plitvo spi. V toplem okolju postanejo otroci zaspani, zato zastrite prostor pred soncem in otroka slecite do plenic. S hladno vlažno krpo nežno otrite otrokov hrbet, čelo in lica.
Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Če dobijo otroci stekleničke in dude, so manj dojeni in materine dojke so pogosteje vnete. Stekleničke in dude povzročajo tudi težave pri dojenju, saj lahko zmedejo otroka v prvih tednih, ko se šele uči sesanja. Če je potrebno dodatno hranjenje, lahko uporabite kozarček, skodelico, žlico ali brizgalko. Če nameravate uporabljati stekleničke in dude, poskušajte počakati z njimi do enega meseca starosti.
Naval mleka in napete dojke
Nekje med drugim in petim dnem (navadno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo naval mleka. Normalno je, da postanejo materine dojke večje, težje in bolj napete. Če pa postanejo dojke zelo polne in mleko zastaja, kar se kaže z oteklimi, toplimi in bolečimi dojkami, si lahko pomagate s toplim obkladkom pred dojenjem, nežno masažo dojke proti bradavici, dojenjem na uro in pol do dve uri ter hladnim obkladkom na dojki med podoji. Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, izbrizgajte nekaj mleka in mu nato ponudite zmehčano dojko.
Kako vemo, da dobi otrok dovolj mleka?
Na več načinov se lahko prepričate, da imate dovolj mleka:
- Otrok zmoči vsaj 6 - 8 plenic dnevno (5 - 6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, gostote grahove juhe, rumene ali rumeno-zelene barve.
- Otrok napreduje vsaj 110 - 200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže.
- Pri prsih pije pogosto, osem do dvanajst krat dnevno.
- Otrok deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože. Telo je vedno polnejše, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven.
Priraščen jeziček in priraščena ustnica
Priraščen jeziček (ankiloglosija) in priraščena ustnica sta stanji, ki lahko vplivata na sposobnost dojenja. Zunanji znaki pri dojenčku so lahko nemirno razpoloženje, cmokanje med dojenjem, težko zagrabljanje dojke, spuščanje dojke, prebavne težave, napenjanje, refluks, pogosto in kratko dojenje, med katerim otrok hlasta za zrakom ali dela odmore. Znaki v ustni votlini vključujejo omejeno gibljivost jezika, srčasto obliko konice jezika ali čvrsto vez pod jezikom. Pri mami se lahko pojavijo boleči in poškodovani bradavici, zamašeni mlečni vodi, glivice ali slabša produkcija mleka.
Če sumite na priraščen jeziček ali ustnico, je priporočljiv obisk zdravnika ali svetovalke za dojenje. Strokovnjaki imajo različne poglede na postopek prereza frenuluma, vendar se večinoma odločajo zelo individualno in v sodelovanju z mamo. Po posegu je pomembno izvajati vaje za raztegovanje in ustrezno obnovo tkiva, saj se frenulum lahko ponovno zaraste.
Boleče dojenje in nezadovoljen otrok
Boleče dojenje in nezadovoljen otrok sta vedno razlog, da poiščete pomoč. Dojenje naj ne bi bolelo, otroček pa je lahko nemiren in nezadovoljen zaradi različnih in pogosto tudi odpravljivih vzrokov. Priraščen jeziček in priraščena ustnica obstajata in težave, ki ju povzročata, so rešljive. Vendar pa je treba vsako odločitev res dobro pretehtati in se predvsem dobro poučiti o tej specifični problematiki, da lahko sprejmemo odgovorne odločitve.
Mnoge mamice so premagale težavo ugriza in nadaljevale z dojenjem v drugo polovico prvega ali celo v drugo leto otrokovega življenja. S pravilnim pristopom, razumevanjem in potrpežljivostjo je mogoče zagotoviti nemoteno in prijetno dojenje za vas in vašega dojenčka.