Svetovni dan umetne oploditve, ki ga obeležujemo 25. aprila, je priložnost, da se poklonimo neverjetnim znanstvenim dosežkom in napredku na področju neplodnosti ter reproduktivne endokrinologije. Vendar pa za številnimi zgodbami o uspehu, ki jih spremljajo radostni starši, stojijo tudi zgodbe o bolečini, čakanju in čustvenih vihrah. Umetna oploditev, znana tudi kot in vitro fertilizacija (IVF) ali oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP), je sodoben medicinski postopek, ki ponuja upanje parom in posameznicam, ki se soočajo z neplodnostjo.
Neplodnost: Vseprisoten izziv
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da se s težavami pri spočetju srečuje kar vsak šesti par. V razvitem svetu, vključno s Slovenijo, se eden glavnih vzrokov za to skriva v zamiku materinstva oziroma odlaganju odločitve za otroke v poznejša življenjska obdobja. Ženska plodnost namreč začne upadati že po 25. letu starosti, po 35. letu se ta proces še pospeši, po 40. letu pa je možnost naravne zanositve bistveno manjša.
Vendar pa vzroki za neplodnost niso izključno povezani s starostjo. Medtem ko je včasih prevladovalo prepričanje, da je problem le v enem od partnerjev, sodobna medicina potrjuje, da je neplodnost pogosto kompleksen problem, ki izvira iz kombinacije dejavnikov ali pa ostane nepojasnjena. Dr. Antonio Salvatore Maria Oriente, specialist ginekološke onkologije in eden od začetnikov umetne oploditve v Italiji, je leta 2012 poudaril, da je kar v 70 % primerov nezmožnost spočetja parov na psihoemotivni ravni, medtem ko je le 30 % povezano z boleznimi reproduktivnih organov. Povezava med možgani, živčnim sistemom in spolnimi organi je tesna, kar pomeni, da stres, anksioznost, zaskrbljenost, strah in pretirana želja po otroku negativno vplivajo na zdravo funkcioniranje spolnih organov in plodnost para.
Postopek umetne oploditve: Koraki do upanja
Sam postopek umetne oploditve, poznan kot IVF, vključuje več ključnih faz:
- Stimulacija jajčnikov: Z uporabo hormonskih injekcij se spodbuja rast večih foliklov v jajčnikih, kar poveča možnost pridobitve več jajčec. Ta faza lahko traja od dveh do treh tednov in je za žensko telo lahko naporna, saj lahko povzroči napihnjenost v spodnjem delu trebuha, občutljivost in spremembe v razpoloženju.
- Punkcija jajčec: Ko folikli dosežejo ustrezno velikost, zdravnik s tanko iglo skozi vaginalno steno odvzame jajčeca iz jajčnikov. Gre za invaziven poseg, ki lahko povzroči nelagodje ali bolečino, čeprav se pogosto izvaja z lokalno anestezijo ali analgosedacijo za lajšanje bolečin. V Sloveniji je povprečni čas punkcije od 10 do 15 minut.
- Oploditev v laboratoriju: Jajčeca nato združijo s semenčicami partnerja ali darovalca v laboratoriju. To se lahko zgodi na dva načina: klasični IVF, kjer se celici srečata sami, ali ICSI (intracitoplazemska injekcija semenčice v jajčno celico), kjer embriolog izbere najboljši spermij in ga vbrizga v jajčno celico, kar je še posebej primerno pri moški neplodnosti.
- Razvoj zarodkov: Oplojena jajčeca se nato nekaj dni (običajno 3 ali 5 dni) razvijajo v posebnih inkubatorjih. V tem času embriolog spremlja njihovo rast in kakovost.
- Vnos zarodka (transfer): Najbolj obetavne zarodke nato prenesejo v maternico. V Sloveniji je po zakonu dovoljen prenos največ treh zarodkov, vendar se v praksi pogosto odločajo za prenos enega ali dveh, da bi se zmanjšalo tveganje za večplodno nosečnost. Ta postopek je običajno neboleč in podoben ginekološkemu pregledu.
- Čakanje na test nosečnosti: Po prenosu zarodka sledi dvotedensko obdobje čakanja na krvni test nosečnosti. To obdobje je pogosto izjemno težko in polno negotovosti, saj se pari spopadajo s strahom, upanjem in skrbmi.
Celoten postopek IVF v enem ciklu običajno traja približno 4 do 6 tednov in vključuje več ultrazvočnih pregledov ter hormonsko spremljanje.
Oploditev z biomedicinsko pomočjo - Po opravljenem postopku
Bolečina in čustveno breme postopka
Kljub temu da je IVF medicinski postopek, ki ponuja rešitev za neplodnost, je pot do želenega otroka pogosto posuta z bolečino, tako fizično kot čustveno. Kot pripoveduje ena izmed žensk, ki je prestala ta proces: "Sedim na kavču z bolečino v jajčnikih in prepikanim trebuhom, ter čustveno sesuta…" Ta izjava odraža globoko prepletenost telesnega nelagodja in čustvene izčrpanosti, ki ju prinaša boj z neplodnostjo.
Strahu pred iglami, ki so nepogrešljiv del hormonske terapije, se pridružujejo nelagodje in bolečine med stimulacijo, neprijetnost punkcije ter negotovost med dvotedenskim čakanjem. Mnoge ženske poročajo o občutku napihnjenosti, bolečinah v spodnjem delu trebuha in celo o tesnobi. Po besedah dr. Uršule Reš Muravec, specialistke ginekologije in porodništva, je sama stimulacija najbolj obremenjujoča za ženske, saj jajčniki v telesu postanejo večji, v telesu se zadrži več tekočine in pride do večje občutljivosti v spodnjem delu trebuha.
Poleg fizične bolečine se pari soočajo tudi z velikim psihičnim bremenom. Neuspeh postopka, ki je pogosto povezan s finančnimi in časovnimi vložki, lahko vodi v obup, razočaranje in občutek krivde. Dr. Cinzia Baccaglini, psihologinja in psihoterapevtka, opozarja na psihološke posledice, ki jih prinašajo tudi zamrznjeni zarodki, ki jih ženske lahko zaznajo kot zapuščene ali zavrnjene. Moške ne zaobidejo psihološke posledice, kot je "simptom dneva D" - nezmožnost pridobitve semena na določen dan, ko je to potrebno za postopek.
Uspešnost in tveganja
Uspešnost postopkov IVF je zelo odvisna od več dejavnikov, med katerimi je najpomembnejša starost ženske. Pri ženskah, mlajših od 30 let, je stopnja živorojenosti na prenos zarodka približno 50 %, medtem ko pri ženskah, starejših od 40 let, pade pod 10 %. Poleg starosti vplivajo na uspeh tudi vzroki za neplodnost, življenjski slog (kajenje, uživanje alkohola), prekomerna telesna teža in drugi dejavniki. V Sloveniji je kumulativna možnost za rojstvo otroka po šestih postopkih pri ženskah, mlajših od 38 let, več kot 50-odstotna, po optimističnih ocenah celo do 70- ali 80-odstotna.
Kljub visokim stopnjam uspešnosti se postopki IVF ne izvajajo brez tveganj. Med možne zaplete sodijo sindrom hiperstimulacije jajčnikov (OHSS), večplodna nosečnost (največkrat dvojčki), krvavitev ali okužba po odvzemu jajčnih celic. Nosečnice, ki so zanosile s pomočjo IVF, se pogosteje vodijo kot rizične nosečnosti, vendar sam postopek IVF ne predstavlja dodatnega rizika; večja tveganja so pogosto povezana z drugimi že obstoječimi vzroki ali starostjo ženske. Pri otrocih, spočetih s pomočjo umetne oploditve, se lahko pojavijo določeni zapleti, kot so tumorji, prezgodnje rojstvo in zaostanek v razvoju, čeprav so te posledice redke.
Slovenija: Unikum v dostopnosti in uspešnosti
Slovenija sodi med najuspešnejše države na področju reproduktivne medicine in je pravi unikum v svetu po dostopnosti postopkov umetne oploditve. Ti postopki so zelo dostopni parom, ki se soočajo z neplodnostjo, in jih v veliki meri krije zdravstveno zavarovanje. Neplodni pari so upravičeni do šestih brezplačnih poskusov umetne oploditve za prvega otroka in do dodatnih štirih brezplačnih postopkov za drugega otroka.
Kljub temu pa je spočetje "v epruveti" v Sloveniji, kljub temu da se vsak šesti par sooča z neplodnostjo, še vedno velikokrat ovito v tančico skrivnosti. Družba se še vedno bori z razbijanjem tabujev okoli neplodnosti, kar dodatno obremenjuje pare, ki se odločajo za te postopke. Pogosto se srečujejo z vprašanji, ali je problem v ženski ali moškem, namesto da bi se zavedali, da je neplodnost skupen problem, ki zahteva skupno rešitev in podporo.
Alternativne poti: Posvojitev in ozaveščanje
Poleg medicinskih postopkov obstajajo tudi druge poti do starševstva, kot je posvojitev. Posvojitev predstavlja čudovit način izkazovanja ljubezni in ustvarjanja družine, čeprav je povsem normalno, da ob tem obstajajo strahovi in skrbi. Pomembno je poudariti, da se materinski čut ne rodi vedno takoj ob otrokovem prihodu na svet, zato posvojiteljski starši ne smejo čutiti krivde, če potrebujejo čas, da otroka sprejmejo za svojega.
Rodovitnost para ni vezana zgolj na zmožnost rojevanja, temveč sega daleč izven maternice. Številni pari šele ob izkušnji neplodnosti odkrijejo svoje novo poslanstvo v življenju in najdejo svojo novo rodovitnost, ki jih izpolnjuje. Izboljšanje ozaveščenosti o problematiki neplodnosti in umetne oploditve v družbi je ključno za razbijanje tabujev in zagotavljanje podpore tistim, ki se na tej poti soočajo z neizmerno ljubeznijo in bolečino.