Zdravljenje neplodnosti je v Mariboru dolga tradicija, ki sega že v leto 1928. Danes se Ambulanta za neplodnost v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor sooča z vse večjo problematiko neplodnosti, saj se letno zaradi te težave zdravi skoraj 1700 parov. Kljub temu, da se statistični podatki o splošni stopnji plodnosti v zadnjih 30 letih niso bistveno spremenili, se je spremilo naravo vzrokov, ki vodijo do neplodnosti. Vemo, da neplodnost ni več tabu tema, o njej se vse več govori, zato pari pogosteje poiščejo pomoč.
Spreminjajoče se narave neplodnosti
Po besedah predstojnika Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo, dr. med. Milana Reljiča, je v zadnjih desetletjih opazno premikanje v vzrokih neplodnosti. Če je nekoč prevladovala neplodnost zaradi poškodovanih jajcevodov, danes narašča delež neplodnosti, ki je povezana z moškim dejavnikom, ter neplodnostjo, ki izhaja iz odlaganja materinstva v poznejša življenjska obdobja. Ta premik nakazuje na spremembe v sodobnem življenjskem slogu in reproduktivnih odločitvah.
Razumevanje vzrokov neplodnosti: Štiri četrtine izzivov
Vzroke za neplodnost je mogoče razdeliti v štiri glavne skupine, ki jih dr. Reljič imenuje "četrtine". V prvi četrtini je vzrok v ženski, v drugi v moškem, v tretji je prisoten pri obeh partnerjih, v zadnji četrtini pa vzroka s trenutno razpoložljivimi preiskavami ne odkrijemo, čeprav to ne pomeni, da ga ni.
Med ženskami sta najpogostejša vzroka za neplodnost poškodovani jajcevodi in motnje ovulacije. Pri moških pa je najpogostejši vzrok slabša kakovost semenskega izliva. Pomembno je poudariti, da pri približno 20 odstotkih parov zdravljenje ne bo uspešno, ne glede na razlog neplodnosti.
Zmotna prepričanja o plodnosti in IVF-u
Ena izmed ključnih zmot, s katero se pari pogosto srečujejo, je napačno prepričanje, da plodnost z leti ne upada tako hitro, kot je v resnici. Zmotno je tudi prepričanje, da lahko postopki zunajtelesne oploditve (IVF) rešijo vse težave. Pogosto v ambulanto pridejo pari, kjer je ženska starejša od 40 let, pri čemer je treba vedeti, da se možnost za uspešno zanositev s starostjo bistveno zmanjšuje. Poleg IVF postopkov v Mariboru opravijo tudi približno 400 inseminacij letno.
Mariborski center za zdravljenje neplodnosti: Mednarodna prepoznavnost
V zadnjih letih je mariborski center za zdravljenje neplodnosti pridobil znatno mednarodno prepoznavnost. Ne zdravijo se le pari iz vse Slovenije, temveč tudi iz številnih držav po svetu, od Združenih držav Amerike do Avstralije. Večina tujih parov sicer izvira ali trenutno biva na območju nekdanje Jugoslavije, zlasti iz Bosne in Hercegovine. Včasih je bilo pacientov iz tujine še več, saj je bilo manj centrov za zdravljenje neplodnosti. Danes, ko imajo skoraj vse države svoje IVF-centre in je dostopnost do postopkov lažja, se je to razmerje nekoliko spremenilo.
Dostopnost zdravljenja v Sloveniji: Zavarovalnica kot ključni dejavnik
Slovenija se lahko pohvali z izjemno dobro urejenim sistemom zdravljenja neplodnosti. Zavarovalnica krije kar šest brezplačnih postopkov zunajtelesne oploditve za prvega otroka in štiri za vsakega naslednjega. Ta raven dostopnosti je med najvišjimi v Evropi, primerljiva z Belgijo in Francijo, medtem ko imajo druge države bistveno manjšo dostopnost. Zavarovalnica krije postopke do dopolnjenega 43. leta ženske.
Stroški samoplačniških postopkov
Za pare, ki se odločijo za samoplačniški postopek zunajtelesne oploditve, stroški znašajo med 2.000 in 3.000 evri, pri čemer je cena osnovnega postopka okoli 1.900 evrov, dodatno pa se plačajo še zdravila. Pomembno je vedeti, da se postopek, ko se enkrat začne, registrira ne glede na njegov končni izid - ali se konča s prenosom zarodka, punkcijo brez pridobljenih jajčnih celic ali zgolj s stimulacijo. V en postopek je vključen prenos svežih zarodkov ter zamrzovanje in kasnejši prenos vseh ostalih zamrznjenih zarodkov.
Hranjenje zarodkov: Zakonske omejitve in praktične izzivi
Po zakonu se zarodki lahko hranijo pet let, s možnostjo podaljšanja še za nadaljnjih pet let na željo para. V praksi pa se je to izkazalo za težko izvedljivo, zato trenutno v Mariboru zarodke hranijo deset let, kar je maksimalna zakonska omejitev. Zaposleni menijo, da bi bilo uničenje zarodkov preveč kruto, vendar se pari včasih ne odzovejo na pozive za podaljšanje hrambe, kar predstavlja logistični izziv.
Uspešnost zunajtelesne oploditve
Možnost za zanositev pri zdravem mlajšem paru v enem mesecu znaša 25 odstotkov. V postopku zunajtelesne oploditve se ta možnost poveča na 30-40 odstotkov, vendar je možnost za porod nekoliko manjša, saj se del nosečnosti konča s spontanim splavom.
Kaj storiti, ko postopki niso uspešni?
V primerih, ko zdravljenje ni uspešno, se pari lahko odločijo za uporabo darovanih ženskih ali moških celic ter za posvojitev. Izbira te možnosti je močno odvisna od ugotovljenega vzroka neplodnosti. Če je težava v slabi kakovosti ali nezmožnosti pridobitve jajčnih celic, se svetujejo postopki z darovanimi jajčnimi celicami. V primeru slabše kakovosti semenskega izliva ali nezmožnosti pridobitve semenčic, se predlagajo postopki z darovanim semenom. Če pa se ugotovi, da neplodnost izvira iz nepravilnosti maternice, ki ne sprejema zarodkov ali je okvarjena, je edina preostala možnost posvojitev.
Čakalne dobe na darovane celice: Kritična situacija
V mariborskem centru trenutno čaka skoraj 40 parov na darovano seme ali jajčne celice. Lani so zabeležili le štiri moške darovalce in dve ženski darovalki, kar je izjemno malo glede na potrebe. Optimalno bi bilo imeti vsaj 10-15 moških darovalcev letno in bistveno več ženskih darovalk, saj ena ženska darovalka lahko ustvari zarodke za dve družini. Z enim darovanjem jajčnih celic je manjša možnost za nosečnost kot z enim darovanjem moških celic, zato bi za pokrivanje potreb 25 prejemnic potrebovali 50 darovalk.
Izzivi darovanja: Zahtevnost in etični vidiki
Darovanje jajčnih celic je zahteven proces, ki vključuje stimulacijo jajčnikov, jemanje zdravil in neprijetno punkcijo. K temu dodaja dejstvo, da darovalke v Sloveniji ne prejemajo finančne kompenzacije za svoj čas in neprijetnosti, medtem ko je to v tujini praksa, ki spodbuja večje število darovalk. Moški darovalci morajo za en postopek opraviti tri do štiri obiske, ženske pa še več. Po začetnih krvnih preiskavah sledijo še potrditveni testi pol leta kasneje. Nekateri darovalci imajo tudi etične pomisleke glede usode njihovega genetskega materiala, čeprav je v Sloveniji darovanje še vedno anonimno.
Uspešnost z darovanimi celicami je odvisna od kakovosti le-teh. Če je darovalka mlada in zdrava ter ima prejemnica normalno maternico, je uspešnost lahko zelo visoka, tudi do 50 odstotna.
Podpora partnerjev in okolice: Ključ do uspeha
Zdravljenje neplodnosti je pogosto naporno in dolgotrajno, polno razočaranj. Ključnega pomena je podpora partnerjev, saj neplodnost predstavlja veliko psihološko breme. Prav tako je pomemben odnos okolice do para. V mariborskem centru pari prejemajo psihosocialno podporo zaposlenih, ki jim nudijo potrebne informacije in empatičen pristop.
Kadrovske in prostorske stiske: Omejitve v obravnavi
Kljub prizadevanjem, trenutno kadrovsko stanje ne omogoča popolne individualne obravnave vseh parov. Vsak par je zgodba zase in nekateri potrebujejo več pozornosti, kar pa je ob trenutni obremenjenosti težko zagotoviti. Zaposleni se maksimalno trudijo prilagoditi željam pacientov, vendar ne morejo vedno zagotoviti stalne prisotnosti istega zdravnika pri vseh postopkih, čeprav se trudijo, da en zdravnik vodi celotno zdravljenje para. Na oddelku sicer dela pet zdravnikov, vendar je večji problem pomanjkanje medicinskih sester, ki v centrih za zdravljenje neplodnosti, tudi v tujini, opravljajo večino svetovanja in koordinacije.
Tudi prostori predstavljajo težavo. V ultrazvočni ambulanti imajo lahko tudi po 50 pacientov dnevno v enem prostoru, kar je prevelika frekvenca. Ambulanta za neplodnost enkrat tedensko poteka celo v neprimerni seminarski sobi. Za nemoten potek dela bi potrebovali vsaj dve dodatni ambulanti.
Vse o IVF postopku z Majo Henigman | Anja Kikl - zdravje žensk
Posodabljanje opreme in prostorov: Nenehna prizadevanja
Oprema za delo se nenehno obnavlja, vendar so sredstva za to omejena in ne zadoščajo potrebam. Večina opreme v IVF laboratoriju je bila kupljena iz raziskovalnih sredstev, brez katerih laboratorija ne bi bilo. Del sredstev, pridobljenih z obravnavo samoplačnikov, namenjajo za obnovo opreme. Kljub temu je povprečna starost aparatur 14,7 let, kar je bistveno več od standardnih sedmih let. Trenutno potekajo zaključna dela na dveh prostorih za oddajo semena, kar je bil dolgoletni problem.
Donacija za izboljšanje pogojev
Nova ljubljanska banka (NLB) je Oddelku za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor donirala 50.000 evrov. Ta donacija, namenjena obnovi bolniške sobe, bo omogočila ustvarjanje bolj udobnih in manj hospitalnih pogojev, v katerih se bodo ženske počutile bolj domače in sproščeno. Ta gesta poudarja razumevanje razsežnosti problema neplodnosti in pomen dostopa do ustreznega zdravljenja, hkrati pa potrjuje prepoznavnost mariborskega centra.