Par, ki po 12 mesecih rednih, nezaščitenih spolnih odnosov ne zanosi, se obravnava kot neploden. Težave pri zanositvi lahko povzroča še retrogradna ejakulacija, ki je, ali prirojena ali se razvije pozneje in pomeni, da se seme ne izloči skozi penis ampak se usmeri v sečni mehur. Po ugotavljanju vzrokov pri obeh partnerjih se prične zdravljenje neplodnosti. Vzroki so v skoraj polovici primerov na strani moških, čeprav v populaciji še vedno velja prepričanje, da je plodnost stvar ženske. Spoznavanje delovanja moških spolnih organov. Spoznavanje s preventivo na področju neplodnosti. Spoznavanje z oceno plodnosti: kaj pomeni in kako se izvede. Predstavitev dejavnikov, ki vplivajo na plodnost in so v celoti odvisni od posameznika. Ko govorimo o neplodnosti in zdravljenju le-te, večkrat pomislimo na žensko, čeprav so v realnosti razlogi za neplodnost v približno enaki meri tako na ženski kot na moški strani. V naslednjem članku bom malo podrobneje pisala o neplodnosti pri moških, o razlogih zanjo, ter možnostih zdravljenja oziroma izboljšanja stanja. Število parov, ki se sooča s težavami pri zanositvi narašča in sovpada s padcem kakovosti moške sperme, kar nas opozarja, da ima današnji način življenja velik vpliv na reproduktivno zdravje moških. Večji stres, slabše spanje, bolj osiromašena prehrana in posledično pomanjkanje nujnih hranil, manj gibanja in prevelika telesna teža, izpostavljenost različnim hormonskim motilcem, v nekaterih primerih tudi več alkohola ali prepovedanih drog in verjetno bi lahko še naštevala, so dejavniki, ki so se izkazali za pomembne pri nastajanju kvalitetne ali nekvalitetne sperme in posledično možnosti zanositve.
Vzroki moške neplodnosti
Neplodnost pri moških je seveda lahko posledica drugih dejavnikov, ne le življenjskih navad ali nezdravega okolja. Težave so lahko prirojene, torej gre za posledice nepravilnosti v razvoju zunanjega spolovila in motenj v spuščanju mod ter kromosomsko genetskih nepravilnosti. Neplodnost moških pa se lahko pojavi tudi zaradi t. i. pridobljenih vzrokov, kot so razne poškodbe mod, preboleli mumps in gonoreja, razširitev ven v modih (varikokela), zdravljenje s kemoterapijo in obsevanji ali pridružene bolezni kot je na primer sladkorna bolezen.
Glavni vzrok za neplodnost pri moških so vplivi okolja in hkrati nezdrav življenjski slog. Na kakovost spermijev negativno vplivajo npr. pesticidi, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, to vemo iz študij, opravljenih v Afriki, kjer je upad kakovosti spermijev najbolj izrazit na svetu. Moški ne morejo spremeniti vplivov okolja, lahko pa spremenijo svoj življenjski slog. Kakovosti spermijev namreč škodujejo debelost, premalo gibanja, nikotin, marihuana ter uživanje preveč maščob in alkohola. Za moško neplodnost so lahko krive tudi dedne bolezni. Med njimi sta Klinefelterjev sindrom (KS), pri katerem imajo moški v celicah vsaj en spolni kromosom preveč, in cistična fibroza, redka presnovna motnja. Moški lahko postanejo neplodni tudi zaradi poškodb tkiva mod, ki proizvajajo spermije. To lahko sprožijo nesestopljeno modo, krčne žile, kemoterapija ali mumps v otroštvu.
Katere spolno prenosljive bolezni lahko vodijo do neplodnosti pri moških? Klamidija in gonokok, dve najpogostejši spolno prenosljivi bolezni, lahko povzročita neplodnost pri moških. Obe sta bakterijski spolno prenosljivi okužbi. Da bi se izognili prenosu (na primer v primeru menjave partnerjev), sta najboljša zaščita varna spolnost in pravilna uporaba kondomov. Če želite imeti otroke, lahko pred nezaščitenimi spolnimi odnosi opravite tudi test za spolno prenosljive okužbe.
Ocena plodnosti in analiza semena
Plodnost vsakega posameznika je odvisna od številnih dejavnikov, od katerih na nekatere ni moč vplivati, na druge pa vsekakor lahko. Na nekatere prirojene dejavnike in nekatere trajne poškodbe ni mogoče vplivati. V času poskušanja zanositve se ogibajte vseh negativnih dejavnikov, ki lahko škodljivo vplivajo na vašo plodnost. To velja tudi, če sta že vključena v postopek OBMP, saj je v primeru boljše kakovosti spolnih celic lahko postopek manj zahteven za oba.
Spermatogeneza, to je proces zorenja moških spolnih celic, traja približno 70 dni. Toliko časa je potrebnega, da so semenčice primerno zrele in pripravljene na ejakulacijo. Gre za zelo občutljiv proces, ki ga lahko zmotijo številni dejavniki, ki lahko povzročijo napake v strukturi ali funkciji semenčic. Skrb za zdravje celega telesa in njegovo splošno ravnovesje imata tako pomembno vlogo tudi za zagotavljanje dobrega reproduktivnega sistema. Po drugi strani pa je ustrezna funkcija reproduktivnih organov nujna za ohranjanje hormonskega ravnovesja. Moda so namreč glavni vir testosterona, hormona, ki je nujen za moške značilnosti telesa, ustrezno mišično maso in gostoto kosti, visok libido in dobro razpoloženje.
Pa si na kratko poglejmo še parametre, ki se ocenjujejo pri določanju kakovosti moškega semena. V spermiogramu, kot glavnem pokazatelju plodnosti oziroma neplodnosti moškega, se preveri: volumen sperme, skupno število semenčic, koncentracija semenčic, semenski pH, gibljivost semenčic, struktura semenčic (morfologija), odstotek živih semenčic (vitalnost), število levkocitov in viskoznost sperme.
Po trenutnih smernicah mora volumen ejakulata (sperme) znašati več kot 1.5 mL, skupno število semenčic v celotni ejakulaciji pa več ali enako 39 milijonom. Dovolj velik volumen izliva in visoko število semenčic v njem povečata možnost, da semenčica pride do jajčeca in ga oplodi. Koncentracija semenčic je število semenčic na mililiter sperme in znaša vsaj 15 milijonov. Višja kot je koncentracija, večja je možnost uspešne oploditve. Semenski pH mora znašati med 7.2 in 8. Prevelika kislost poškoduje semenčico kar tudi zmanjša verjetnost oploditve. Gibljivost semenčic je pomembna, ker označuje zmožnost njihovega premikanja torej zmožnost, da dosežejo jajčece. Če je gibljivost manjša od 32 % se tudi zmanjša možnost oploditve in takrat govorimo o astenozoospermiji. Strukturo semenčic se ocenjuje s t.i. morfologijo, kjer gledamo, če so glavica, sredinski del in rep pravilne oblike. Odstotek živih semenčic je t.i. vitalnost semenčic, ko se preverja kolikšen del ejakulata predstavljajo žive semenčice in mora znašati več kot 58 %. Normalna vrednost levkocitov znaša manj kot 1 milijon na 1 mililiter ejakulata sicer to nakazuje na okužbo ali vnetje. Viskoznost pa se nanaša na oceno gostote sperme, če je pregosta namreč to ovira premikanje semenčic. Nenormalen izvid spermiograma ne pomeni nujno neplodnosti, nakazuje pa na to, da je potrebno narediti dodatne preiskave ter ugotoviti vzrok takemu rezultatu ter ga kasneje ponoviti.
Možnosti zdravljenja in izboljšanja plodnosti
Glede na vzrok neplodnosti pri moških se določi potrebna pomoč. V nekaterih primerih je to operacija (npr. pri varikokeli), lahko se opravi biopsija testisov (v nekaterih primerih azospermije), lahko je potrebno prenehanje jemanja določenih zdravil, če se ugotovi, da le-ta povzročajo retrogradno ejakulacijo ali zdravljenje z antibiotiki v primeru okužbe.
Antibiotiki: Ob izolaciji bakterij v vzorcu ejakulata ali brisu sečnice je potrebna antibiotična terapija. Antibiotiki se uporabljajo pri bolnikih, pri katerih neplodnost deloma ali v celoti povzročijo okužbe urogenitalnega sistema. Za zdravljenje se priporoča ciljno usmerjena antibiotična terapija, zato je izbira antibiotikov odvisna od mikrobioloških ugotovitev in antibiograma. Ker se veliko mikroorganizmov, ki povzročajo urogenitalne okužbe, prenaša s spolnim odnosom, je treba zdraviti tako neplodnega moškega kot tudi njegovo partnerico. Prav tako se morajo bolniki med zdravljenjem vzdržati spolnih odnosov.
Hormonska terapija: Hormonska terapija je 'rezervirana' za stanja, kot je denimo hipogonadizem. V takih primerih je indicirana uporaba testosterona. Bolniki s sekundarnim hipogonadizmom se lahko pozitivno odzovejo na zdravljenje s humanim horionskim gonadotropinom.
Kirurško zdravljenje: Varikokela se na primer odpravi kirurško. Kirurško zdravljenje je indicirano tudi za odpravo obstrukcij v genitalnem traktu, ki jih predstavlja obstruktivna azoospermija ali huda oligospermija. Obstrukcije semena odpravijo mikrokirurške reanastomoze. Obstrukcija ejakulacijskega kanala zahteva trasureralno resekcijo. Biopsija testisov se uporablja pri idiopatski neplodnosti, pa tudi za izolacijo sperme iz biopsiranega vzorca testisov. Preostala manj invazivna postopka za pridobivanje semenčic sta perkutana ekstrakcija semena iz testisa in mikrokirurška ekstrakcija. Tako pridobljene vzorce zamrznejo za nadaljnjo uporabo in poskus zanositve z različnimi metodami podprte reprodukcije.
Antioksidanti: Uporaba antioksidantov je lahko koristna zaradi škodljivih učinkov prostih radikalov na proces spermatogeneze in zorenje semenčic. Vitamin E lahko izboljša delovanje semenčic in poveča možnosti za uspešno oploditev, saj zmanjša oksidativni stres, ki povzroči poškodbo DNK v semenčicah in zmanjša njihovo gibljivost. Kombinacija hormonov in antioksidantov lahko izboljša gibljivost in poveča število semenčic. Nekateri tudi menijo, da lahko cink in folna kislina povečata koncentracijo sperme.
Izogibanje nezdravim navadam: Zaželeno je, da se popolnoma izognete uživanju drog, alkohola in cigaret, nošenju tesnega spodnjega perila, spolno prenosljivim boleznim, uporabi maziv in nepravilni prehrani. Potrebni so dovolj dolg in kvaliteten spanec, ustrezna zdrava prehrana in po potrebi dodajanje vitaminov in mineralov, gibanje, ki pripomore k ustrezni telesni teži in obvladovanju stresa, minimalna količina vnosa alkohola in nikotina ali še boljše popolna abstinenca od tega, sploh ko govorimo o raznovrstnih prepovedanih drogah. Nenazadnje je pomembna tudi starost moškega; čeprav ni tako odločilna kot pri ženskah, je bolje, če je moški ob zanositvi mlajši od 50 let. Z leti namreč volumen ejakulata upada pa tudi kvaliteta semenčic se slabša.
Umetna oploditev kot rešitev
Če kljub zdravljenju ugotovljenih vzrokov za neplodnost do zanositve po naravni poti ne pride, je par napoten v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). V večini primerov lahko moški s spremembo življenjskega sloga pripomore k boljši kvaliteti semena. Če gre torej za prirojene bolezni, napake v razvoju ali posledice zdravljenj, ki se jih ne da operirati ali pozdraviti, bo verjetnost naravne zanositve, kljub skrbi za zdrav življenjski slog, precej majhna in bo paru verjetno predlagana umetna oploditev. A tudi v tem primeru se je vredno potruditi, saj ni samoumevno, da se bodo vse semenčice oplodile. Navadno se bo v ejakulatu našlo več semenčic kot jih ženska ‘pridela’ s hormonsko stimulacijo v posameznem ciklu umetne oploditve. Boljše kot je sicer zdravje moškega, bolj kvalitetne so njegove spolne celice, četudi jih je manj ali je med njimi veliko nepravilnih. In boljši ‘material’ kot moški da, večja bo verjetnost za uspešno oploditev in manjše tveganje za spontani splav. Marsikdaj ne moremo spremeniti ali izboljšati vsega kar bi si želeli, lahko pa se potrudimo in naredimo tisto kar je v naši moči ali pod našim vplivom.
Umetna oploditev: veliki besedi, ki prestrašita par, ki se sooča s težavami pri zanositvi: “Če želite zanositi, bo potrebna umetna oploditev.” Neplodnost resnično danes prizadene vedno več parov, vendar sodobna medicina ponuja tudi rešitve. Ena najpogostejših in najuspešnejših je zagotovo umetna oploditev, ki številnim parom omogoči, da izkusijo starševstvo.
Umetna oploditev pa ni en postopek, temveč je skupni izraz za večje število medicinskih posegov in metod, zato je pomembno, da veste, katere metode obstajajo in katera je za vas najbolj primerna. Umetni oploditvi v medicini strokovno rečemo oploditev z biomedicinsko pomočjo oz. zdravljenje neplodnosti z OBMP. Postopkov OBMP je več. To so: IUI, IVF oz. IVF-ICSI in ET.
- IUI oz. intrauterina inseminacija: IUI je metoda umetne oploditve, pri kateri zdravnik v času ovulacije vnese predhodno obdelano semensko tekočino neposredno v maternico. S tem se poveča možnost srečanja semenčic z jajčecem in posledično zanositve. Postopek je preprost, neboleč in se pogosto uporablja pri blagi moški neplodnosti, nepojasnjenih vzrokih ali težavah z ovulacijo.
- IVF oz. IVF-ICSI oz. zunajtelesna oploditev: IVF (in vitro oploditev) je postopek, pri katerem jajčeca oplodijo s semenčicami v laboratoriju, torej zunaj telesa. Oplojeno jajčece prenesejo v maternico. Uporablja se pri različnih vzrokih neplodnosti, ko naravna zanositev ni mogoča. IVF z ICSI (intracitoplazmatska injekcija semenčice) je napredna oblika IVF, kjer embriolog z mikroskopsko iglo vnese eno samo semenčico neposredno v jajčece. Ta metoda je posebej primerna pri izrazito zmanjšani moški plodnosti ali kadar je bilo v preteklosti malo ali nič uspešnih oploditev.
- ET oz. embriotransfer oz. prenos zarodka: je zaključni korak postopka IVF, pri katerem zdravnik enega ali več kakovostnih zarodkov vnese v maternico ženske. Postopek je hiter, neboleč in običajno ne zahteva anestezije.
Če je v izlivu premalo spermijev, se lahko par pogovori o umetni oploditvi z darovano semenčico. Pri tej vrsti umetne oploditve se darovana sperma vnese neposredno v maternični vrat ali maternico ženske. To pomeni, da je otrok genetsko vsaj materin. Če je spermijev dovolj, je vedno možna umetna oploditev. Če na primer kakovost spermijev ni dovolj visoka, je dobra možnost oploditev z biomedicinsko pomočjo. Ta pomeni zunajtelesno združitev ženskega jajčeca z moškimi spermiji. Če so na primer semenčice manj gibljive, je to lahko posledica oksidativnega stresa zaradi debelosti ali kajenja. V tem primeru pogosto pomaga izboljšanje življenjskega sloga. Urologi svetujejo zdravo prehrano, dovolj gibanja in jemanje prehranskih dopolnil po posvetu z zdravnikom. Vse to po mnenju strokovnjakov lahko spodbudi nastajanje zdravih spermijev. Danes obstaja tudi možnost zamrznjenja zdrave sperme za poznejši čas (če gre za medicinski vzrok). Ta postopek se imenuje kriokonzervacija. Spermo zamrznejo v tekočem dušiku in jo tako ohranijo. To je na primer smiselno, preden moški, ki želi imeti otroke, začne s kemoterapijo.
Uspešnost postopka zunajtelesne oploditve je po podatkih ginekološke klinike v Ljubljani približno 25-odstotna (podatki iz let 1995-2001). V Sloveniji zavarovalnica krije stroške štirih postopkov OBMP. Po porodu ima par možnost za štiri nove postopke. Cena posega dosega okoli 1.300 evrov, vanjo niso vključeni stroški za zdravila. Za samoplačnike je torej dejanski strošek še za enkrat višji.
Po raziskavah ginekološke klinike v Ljubljani potek eno- in dvoplodne nosečnosti pri ženskah, ki so zanosile po postopku zunajtelesne oploditve, ni bistveno drugačen od poteka naravne nosečnosti (nosečnice po postopku zunajtelesne oploditve pomembno pogosteje rodijo s carskim rezom). Pri otrocih »iz epruvete«, kot jim ljudje radi po domače pravijo, prav tako ni opaziti statistično pomembnih razlik v zdravju glede na naravno spočete otroke.
tags: #umetna #oploditev #moska #neplodnost