Umetna oploditev: Pot do starševstva v sodobnem času

Danes se vse več parov sooča s težavami pri zanositvi, kar je vodilo v porast zanimanja za postopke umetne oploditve, med katerimi je najpogostejši IVF (in vitro fertilizacija). Ta napredna medicinska metoda ponuja upanje tistim, ki si želijo otroka, a jim naravna pot do starševstva ni dana. Kljub temu, da je IVF pogosto idealiziran v medijih, je pomembno razumeti celoten proces, njegove omejitve in dejavnike, ki vplivajo na uspešnost.

Kaj je umetna oploditev (IVF)?

IVF je postopek, pri katerem ženske jajčne celice in moške semenčice embriolog v laboratoriju združi, da pride do oploditve in razvoja zarodkov. Te zarodke nato prenesemo v maternico. IVF je metoda zdravljenja neplodnosti, ki jo uporabimo, kadar druge oblike zdravljenja neplodnosti niso možne (npr. zamašeni jajcevodi) ali pa smo pred tem izčrpali ostale možnosti zdravljenja.

Ilustracija postopka IVF

Kdaj je IVF primeren?

Postopek IVF je namenjen parom, ki se soočajo s težavami pri zanositvi. Diagnostične preiskave so prvi korak, na podlagi katerih se odločimo za najprimernejši način zdravljenja. Vedno se stremi k čim bolj enostavnim in uspešnim metodam. Ko so pri paru izčrpane vse druge možnosti zdravljenja, kot so hormonsko in operativno zdravljenje, lahko pristopimo k samemu postopku IVF. Obstajajo različni načini zdravljenja, pri čemer pristopamo individualno, da dosežemo najboljše rezultate. S pari se temeljito pogovorimo, jim razložimo postopek ter pripravimo individualni protokol. Sledi obravnava na konziliju, kjer sodelujejo različni ginekologi in embriologi, ki odobrijo predlagano terapijo.

Postopek IVF: Korak za korakom

Sam postopek stimulacije jajčnikov običajno traja med dvema in tremi tedni. Po tem sledi fertilizacija na dan punkcije jajčnih celic.

Stimulacija jajčnikov

V sklopu IVF postopka ženska prejema hormonske injekcije za spodbujanje jajčnikov, kar povzroči rast več foliklov v enem ciklu. Kratek protokol pomeni, da si ženska od drugega dne menstrualnega ciklusa enkrat na dan vbrizga gonadotropine (npr. Gonal F, Menopur, Puregon). Rast foliklov se spremlja z ultrazvočnimi pregledi, ki so običajno po šestih ali sedmih dneh injekcij. Na teh pregledih se oceni število foliklov in njihova velikost. Po prvem ultrazvočnem pregledu se pogosto doda antagonist GnRH (npr. Cetrotide, Orgalutran), ki preprečuje prezgodnjo ovulacijo.

"Stop injekcija" in punkcija jajčnih celic

Ko folikli dosežejo velikost 17-20 mm, se običajno predpiše "stop injekcija" (npr. Ovitrele, Pregny). To je enkratni odmerek, ki poskrbi za dokončno dozorevanje jajčnih celic. Punkcija jajčnih celic se običajno opravi v splošni anesteziji, čeprav je možna tudi lokalna anestezija ali analgosedacija. Gre za kratek poseg (15-30 minut) v operacijski sobi. Zdravnik z iglo pod ultrazvočno kontrolo prebode steno nožnice in jajčnika ter aspirira vsebino foliklov, v katerih so zrele jajčne celice. Te celice se nato v laboratoriju ločijo od folikularne tekočine.

Fertilizacija in razvoj zarodkov

Po punkciji pacientka naslednji dan začne z jemanjem progesterona (npr. Utrogestan), ki pripravi sluznico maternice na morebitni prenos zarodka. Glede na razvoj zarodkov se prenos opravi tretji ali peti dan po punkciji (dan 0). V laboratoriju embriolog združi jajčne celice s semenčicami. Če gre za moško neplodnost, embriolog izvede postopek ICSI (intracitoplazemska injekcija semenčice v jajčno celico), da omogoči oploditev.

Shematski prikaz oploditve v laboratoriju

Prenos zarodkov

Na dan prenosa se zglasita oba partnerja, s seboj potrebujeta osebni dokument s sliko. Postopek prenosa je podoben običajnemu ginekološkemu pregledu in ni boleč. Takoj po prenosu lahko pacientka vstane in se normalno giblje. Predpiše se ji bolniški stalež do krvnega testa nosečnosti (približno 14 dni), vendar se lahko na delo vrne tudi prej. Odsvetuje se obisk savne, bazenov, prekomerna telesna vadba in spolni odnosi, k čemur se običajno lahko vrnejo 7 do 10 dni po prenosu, razen če zdravnik svetuje drugače.

Uspešnost postopkov IVF

Na uspešnost postopkov IVF najbolj vpliva starost ženske. Tako je stopnja živorojenosti na prenos zarodka pri ženskah mlajših od 30 let približno 50 %. Pri ženskah med 30. in 34. letom je ta stopnja 37 %, med 35. in 39. letom 29 %, med 40. in 42. letom 15 %, po 43. letu pa le še 7 %. Poleg starosti na izid postopkov vplivajo tudi vzroki za neplodnost, življenjski slog obeh partnerjev (kajenje, uživanje alkohola), prekomerna telesna teža in drugi dejavniki. Povprečna uspešnost IVF postopkov je med 25 in 30 % na cikel, vendar se s starostjo ženske močno zmanjšuje. V višji starostni skupini, po 40. letu, uspešnost postopkov pade pod 10 %.

Poleg starosti, na uspešnost vplivajo tudi vzroki za neplodnost, življenjski slog obeh partnerjev (kajenje, uživanje alkohola…), prekomerna telesna teža in drugi dejavniki. V našem centru IVF izvajamo postopke do dopolnjenega 45. leta starosti ženske. V primeru, da na osnovi izidov predhodnih postopkov IVF ugotovimo, da z nadaljnjimi postopki ni pričakovati uspešnosti, lahko z zdravljenjem zaključimo že pred 45. letom.

Zapleti in tveganja

IVF je relativno varen postopek z zelo majhno verjetnostjo za resne zaplete. Možni zapleti vključujejo sindrom hiperstimulacije jajčnikov (OHSS), večplodno nosečnost, krvavitev ali okužbo po odvzemu jajčnih celic. Zaradi hormonskih injekcij, ki se uporabljajo za spodbujanje jajčnikov, so ti lahko večji kot običajno, kar lahko povzroči nelagodje in občutek napetosti v trebuhu. Blage bolečine se lahko pojavijo tudi med postopkom odvzema jajčnih celic (punkcije), za lajšanje katerih se uporablja lokalna anestezija ali analgosedacija.

Večplodna nosečnost (največkrat dvojčki) se šteje kot pomemben zaplet postopkov IVF. Zato si z elektivnim prenosom enega zarodka prizadevamo zmanjšati tveganje za večplodne nosečnosti. Prenos dveh zarodkov pa poveča možnost večplodne nosečnosti. Po slovenskem zakonu se lahko prenese največ tri zarodke, v praksi pa se prenaša enega ali dva zarodka, saj si želimo zdrave, enoplodne nosečnosti. Odločitev o številu prenešenih zarodkov je povezana s starostjo pacientke, njeno konstitucijo, kakovostjo zarodkov in številom predhodnih postopkov.

Krvavitve v zgodnji nosečnosti so zelo pogoste. Če je krvavitve malo ali je v obliki krvavega izcedka, je priporočljivo nadaljevati z vso predpisano terapijo. V primeru zelo obilne krvavitve pa se je treba čimprej zglasiti na pregledu.

Življenjski slog in IVF

Življenjski slog obeh partnerjev igra pomembno vlogo pri uspešnosti postopkov IVF. Kajenje, uživanje alkohola in prekomerna telesna teža lahko negativno vplivajo na plodnost in izid postopkov. Za pridobitev kakovostnega vzorca semena se svetuje 2 dni spolne vzdržnosti pred oddajo.

Infografika o dejavnikih, ki vplivajo na plodnost

Časovnica postopka in okrevanje

Postopek IVF običajno traja 4-6 tednov, od začetka stimulacije jajčnikov do prenosa zarodkov. Po punkciji jajčnikov je normalno, da se občuti rahlo nelagodje v trebuhu, ki ga je mogoče lajšati z analgetiki. Če so bolečine hude in ne popustijo, je priporočljiv pregled.

Po neuspelem svežem postopku IVF ali po treh neuspelih prenosih zamrznjenih zarodkov se je treba naročiti na pregled k lečečemu specialistu. Če ste imeli postopek IVF, v katerem ste prejemali hormonske injekcije za spodbujanje jajčnikov, se nov postopek (IVF s spodbujanjem jajčnikov ali prenos zamrznjenih zarodkov) izvede po 2 do 3 menstruacijah (2 do 3 mesecih). Če ste imeli neuspel prenos zamrznjenih zarodkov, za vstop v nov postopek ni potrebno čakati.

Finančni vidik in dostopnost

Slovenija je po dostopnosti postopkov umetne oploditve v svetu izjemna, saj so le-ti zelo dostopni parom, ki se soočajo z neplodnostjo, in jih krije zavarovalnica. Neplodni pari so upravičeni do šestih brezplačnih poskusov umetne oploditve za prvega otroka in še do dodatnih štirih brezplačnih postopkov za drugega otroka. Kot izkoriščen postopek se šteje opravljena punkcija jajčnikov, ne pa tudi prenos zamrznjenega zarodka.

Preventiva in ocena plodnosti

Plodnostni potencial lahko ocenimo v katerem koli rodnem življenjskem obdobju ženske. V Sloveniji obstaja center, ki izvaja oceno plodnosti, kar je pomemben napovedni dejavnik, še posebej za tiste, ki so že v mladosti manj plodni. Ta preventiva je trenutno samoplačniška. Pregled vključuje splošno anamnezo, 3D-ultrazvok za oceno anatomije maternice in jajčnikov ter količine antralnih foliklov, testiranje spolnih hormonov (najpomembnejši je antimilerjev hormon kot pokazatelj ovarijske rezerve). Pri moških se pregleda splošno zdravstveno stanje, morebitne operacije ali izpostavljenosti ter opravi pregled semenskega izliva.

Partnerjeva vloga

Zaželeno je, da je partner prisoten na pregledih v ambulanti za zdravljenje neplodnosti. Njegova prisotnost ni nujna med folikulometrijami, a mora biti ob ženski na dan punkcije jajčnikov in prenosa zarodka.

Informacije o zarodkih

Informacije o zarodkih dobite na razgovoru z embriologom, ki ga imate na dan prenosa zarodka. Dobite informacije o kakovosti in številu pridobljenih zarodkov. Tekom postopka oba s partnerjem podpišeta soglasje za zamrzovanje nadštevilnih zarodkov visoke kakovosti, ki se shranijo za nadaljnjo uporabo.

Zaključek

Umetna oploditev je kompleksna medicinska metoda, ki je marsikateremu paru omogočila uresničitev sanj o otroku. Kljub visoki stopnji uspešnosti, je pomembno zavedanje o dejavnikih, ki vplivajo na izid, ter o možnih zapletih. Zavedanje o lastni plodnosti in pravočasna skrb za reproduktivno zdravje sta ključnega pomena v sodobnem času, ko se pari vse pogosteje odločajo za otroke v poznejših letih.

tags: #umetna #oploditev #po #enem #tednu #menstrualcija

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.