Materino mleko predstavlja edinstven in popolnoma prilagojen vir prehrane za dojenčka, ki zagotavlja idealno ravnovesje hranilnih in obrambnih snovi, nujnih za njegov zdrav razvoj in rast. Njegova sestava se dinamično spreminja, prilagajajoč se starosti, potrebam in celo času dneva posameznega otroka. V primerjavi s prilagojenim kravjim mlekom, ki nikakor ni najboljša izbira za človeške "mladičke", materino mleko ponuja številne prednosti tako za otroka kot za mamico.
Kako nastaja čudežno materino mleko?
Proces tvorbe materinega mleka je kompleksen in nenehen, odvisen od številnih dejavnikov, med katerimi ključno vlogo igrajo hormoni. Razvoj dojk se prične že v puberteti pod vplivom estrogena, ki spodbudi razvoj mlečnih vodov. S prvimi ovulacijami in menstruacijami se pod vplivom progesterona razvijejo še mlečne žleze. V času nosečnosti se dojke močno spremenijo, saj se razvoj mlečnih žlez dokonča. Nosečnost namreč spodbudi sistem mlečnih žlez in vodov k rasti, poveča velikost mlečnih celic in prsnih režnjev. Hormon laktogen iz človeške placente, ki se izloča v velikih količinah med nosečnostjo, prav tako igra ključno vlogo pri razvoju dojk, bradavic in povečanju ter potemnenju kolobarja okoli bradavice.
Po porodu raven estrogena in progesterona močno pade, kar sproži začetek laktacije - izločanje mleka. V tem obdobju ključno vlogo prevzame hormon prolaktin, ki ga stimulira sesanje dojenčka. Njegova raven v krvi se poveča s stimulacijo dojenja in je najvišja približno 45 minut po podoju, nato pa se v treh urah vrne na pred-doječo raven. Prolaktin omogoča mlečnim celicam (alveolam), da začnejo proizvajati mleko. Raziskave kažejo, da je nivo prolaktina najvišji med 2. in 6. uro zjutraj, po pogostem dojenju, kar sovpada z obdobjem največje proizvodnje mleka. Prolaktinu pravimo tudi "materinski" hormon, saj skupaj z oksitocinom povzroča močna čustva in materino potrebo po bližini z otrokom.
Oksitocin, ki je znan po svoji vlogi pri krčenju maternice med porodom, ima prav tako pomembno vlogo pri dojenju. Ko otrok s svojim sesanjem sproži izcejalni refleks, se sprosti oksitocin, ki skrči mišična vlakna v mlečnih celicah (alveolah) in povzroči izcejanje gostejšega, t.i. zadnjega mleka. S tem hormonom so povezana tudi močna čustva in materinska povezanost z otrokom.
Zgradba dojke in proces tvorbe mleka
Dojka je sestavljena iz žleznega tkiva (mlečni grozdi in vodi), veznega tkiva, krvnih žil, limfe ter živcev. V mlečnih grozdih, ki so skupine žleznega tkiva v obliki grozdja, se v alveolnih celicah iz krvi sintetizira mleko. Te celice izločajo mleko, obdane pa so z mrežjem mioepitelnih celic, ki se pod vplivom oksitocina krčijo in potiskajo mleko v duktule in mlečne vode. Novejše raziskave so pokazale, da manjši mlečni vodi ne tvorijo drevesne strukture, ampak se večji mlečni vodi speljajo naravnost iz grozdov celic. Do nedavnega je veljalo, da se mlečni vodi pred bradavico razširijo v mlečne sinuse, kjer se mleko nabira, vendar ultrazvočne preiskave niso potrdile obstoja teh razširjenih mlečnih sinusov. Premer mlečnega voda je enak premeru voda tik pred prehodom iz bradavice. Vsaka mlečna žleza oblikuje reženj, ki je sestavljen iz večjih grozdov mlečnih celic in mlečnega voda. Medtem ko so starejše sheme prikazovale dojko s petnajst do petindvajset režnji, novejše raziskave kažejo, da jih ima večina žensk od sedem do deset.
Na zunanji površini bradavic je pet do deset razpok, kjer so izvodila mlečnih vodov. Bradavični kolobar (areola) je temnejši del kože okoli bradavice, ki služi novorojenčku kot vodilo za lažje "naciljanje" bradavice. Na areoli se nahajajo tudi Montgomeryjeve žleze, majhne lojnice, ki proizvajajo oljnat premaz in ščitijo kožo pred bakterijami. Umivanje bradavic z milom ni potrebno, saj lahko odstrani zaščitni sloj, ki ga ustvarijo Montgomeryjeve žleze. Dovolj je enkrat dnevno tuširanje ali umivanje s toplo vodo.
Prvo mleko: Kolostrum in prehodno mleko
Prvo materino mleko, imenovano kolostrum ali mlezivo, je gosto, rumenkaste barve in se izloča v zelo majhnih količinah. Kljub temu je izredno kalorično in bogato s protitelesi, kar ga naredi neprecenljivega za novorojenčka v prvih 2-4 dneh po porodu. Ob dovolj pogostem pristavljanju zadostuje vsem potrebam novorojenčka, dokler se ne začne tvoriti zrelo mleko. V prvih dneh po porodu imajo nekatere matere lahko občutek, da nimajo dovolj mleka, kar je pogosto posledica nepravilnega pristavljanja ali prisesanja otroka, zaradi česar otrok težko dobi mleko in se hitro utrudi. Pet dni po porodu se kolostrum postopoma spremeni v prehodno mleko, ki je bolj redko in obilnejše. Po približno 14 dneh pa prehodno mleko preide v zrelo mleko z manj beljakovinami in več maščobami.
Zrelo mleko: Prednje in zadnje mleko
Zrelo materino mleko se nadalje deli na prednje in zadnje mleko. Prednje mleko, ki se je nabralo v mlečnih celicah in vodih, je redkejše in otroka odžeja. Zadnje mleko pa je gostejše, vsebuje več maščob in otroka nasiti. Ta delitev je podobna obroku za odrasle: začetek je "juha" za žejo, sledi "glavna jed" in "sladica" za energijo in sitost.
Velikost dojk in količina mleka
Velikost dojk pogojuje količina maščobnega tkiva in nima neposrednega vpliva na količino mleka, ki se tvori. Ženske z zelo velikimi prsmi imajo lahko celo več težav pri dojenju kot tiste z manjšimi prsmi. Dejansko se dojke med nosečnostjo in dojenjem povečajo, kar kaže na funkcionalnost prsnih žlez, vendar se temu ne moremo izogniti niti, če ne dojimo. Narava je ženskam podarila prsi za hranjenje otroka.
Pogoste zmote o materinem mleku
Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da mati nima več dovolj mleka. Ta ideja pogosto izvira iz interesov proizvajalcev otroške hrane. V resnici je tvorba materinega mleka nepretrgan proces, izcejalni refleks pa ločen proces. Večina mater lahko proizvede celo več kot dovolj mleka. V prvih dneh in tednih dojenja je lahko prisotna celo prevelika količina mleka.
Napačno je tudi prepričanje, da so mehkejše dojke znak pomanjkanja mleka. Med drugim tednom in tretjim mesecem starosti otroka se vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Dojke se takrat mehčajo, saj mleko nastaja neprestano, ne pa v zalogah. Če otrok preskoči obrok ali spi dlje, se lahko dojke ponovno napolnijo.
Kdaj se dojenje morda ne izide?
Zelo redke so matere (1-3% žensk), ki resnično ne zmorejo proizvesti dovolj mleka za polno dojenje ali pa zaradi fizioloških razlogov ne morejo dojiti. Med te razloge spadajo: operacije dojk, ostanki posteljice v maternici, Sheehanov sindrom (okvara hipofize), neprimerna hormonska kontracepcija, nerazvite mlečne celice ali žleze, prerezani mlečni vodi ali druge zelo redke situacije.
Če mati nima omenjenih razlogov, sta najpogostejša vzroka za nezadostno količino mleka:
- Nepravilno ali nezadostno dojenje otroka: Dojenček se pri prsih ne doji dovolj dolgo in pogosto, razmaki med dojenji so predolgi, otrok sesa druge predmete za tolažbo (dude, stekleničke).
- Otrok ne dobiva mleka učinkovito: Nepravilna lega pri prsih, nepravilno prisesanje, otrok ni dovolj blizu dojke, posebne težave z sesanjem (priraščen jeziček, težave pri požiranju) ali nabrekle dojke, ki onemogočajo pravilen zajem.
Dojenčki se normalno dojijo 8 do 12-krat dnevno, povprečno 140 minut skupaj v celem dnevu, z posameznimi podoji, ki trajajo od 10 do 30 minut.
Prilagojeno mleko in uporaba kravjega mleka
Če dojenje iz kakršnegakoli razloga ni mogoče ali zadostno, je najboljša zamenjava uporaba nadomestnega mleka. Vendar se je pred uporabo mlečnih formul priporočljivo posvetovati z zdravnikom, farmacevtom ali drugim strokovnjakom s področja nege matere in otroka. Kravje mleko ni primerno za dojenčke, saj ima neprimerno sestavo hranil, lahko povzroča izgubo krvi v prebavilih, je pogost alergen in lahko vsebuje mikroorganizme. Njegova visoka vsebnost soli in beljakovin lahko obremenjuje otroške ledvice.
Za nedonošenčke, ki potrebujejo več beljakovin za razvoj, obstaja prematurno mleko, ki ga matere proizvajajo približno en mesec po porodu. V primeru, da nedonošenček še vedno potrebuje dodatek beljakovin, se lahko izbrizgano materino mleko obogati z beljakovinskim ojačevalcem iz kravjega mleka. Analizator materinega mleka omogoča natančno merjenje hranil v mleku posamezne matere, kar pripomore k optimalnemu hranjenju nedonošenčka.
Prednosti dojenja za mater in otroka
Dojenje ima številne prednosti za obe strani. Za otroka predstavlja popolno hrano, ki ustreza vsem njegovim potrebam, je higiensko neoporečno, vedno na voljo ob pravem času, v pravi obliki in temperaturi ter lahko prebavljivo. Za mamico pa dojenje pomeni boljšo involucijo maternice po porodu, hitrejše izgubljanje odvečne teže, pridobljene v nosečnosti, ter manjše tveganje za raka na prsih in jajčnikih ter osteoporozo.
Zato je ključnega pomena, da se matere poučijo o pravilnih tehnikah dojenja, pravilnem pristavljanju otroka in da dojijo na otrokovo pobudo, ne glede na pogostost ali trajanje podoja. S tem se zagotovi uspešno in zadovoljivo dojenje, ki je temelj za zdrav razvoj otroka.