Začetek novega življenjskega obdobja pogosto prinese s seboj vrsto nepredvidenih izzivov, ki preizkušajo našo potrpežljivost, odpornost in sposobnost prilagajanja. Teden, ki ga je opisala mlada mati, je poln takšnih prehodov, od uvajanja otroka v vrtec do nepričakovanih zdravstvenih težav in celo manjše kopalniške katastrofe. Vzporedno s temi osebnimi izkušnjami pa se v slovenskem prostoru odvijajo tudi pomembne zakonodajne razprave, ki oblikujejo prihodnost ključnih družbenih podsistemov, kot je zdravstvo.
Uvajanje v vrtec: Solze, nespanje in izčrpanost
Prvič, odkar je na svetu Jaka, sem komaj čakala, da bo konec tedna. Resno. Za mano je eden najbolj norih, psihično in fizično napornih tednov in res sem že komaj čakala vikend, v upanju, da se stvari malenkost umirijo in normalizirajo. Torej, kje naj začnem? Kot verjetno veste, smo s ponedeljkom začeli Jakca uvajati v vrtec. Nikoli si nisem mislila, da me bo ta izkušnja tako močno izčrpala. Nisem si mislila, da me bo pogled na mojega jokavega otročka tako bolel. Jok, slaba vest in mešani občutki pa niso bili vse, kar me oziroma nas je ta teden doletelo.
Malo sem se seveda že posvetovala s kolegicami in menda naj bi bilo povsem normalno, da otroci v času uvajanja v vrtec ponoči slabo spijo. Ta teden je bil res noooor! Mali je do sedaj že tako lepo spal. Po navadi je prespal celo noč ali pa se mogoče enkrat zbudil za dojenje. Ta teden? Obup!!! Zbujal se je na 10-15 minut, neutolažljivo jokal, non stop bil na zizi in ja, res, popolnoma sem izčrpana. Komaj sem čakala, da pride vikend, ko bom lahko končno malo dlje spala, saj je namreč Joni na vrsti, da zjutraj prevzame Jakca.
Nepričakovana bolezen in kopalniška pustolovščina
Včeraj sem imela v Ljubljani še en sestanek in ker sem bila praktično do popoldneva odsotna, sem Jakca vzela s sabo. Ja, včeraj tako ni šel v vrtec. Z nama je šla še moja mami, ki ga je v tistem času, ko sem jaz sestankovala, odpeljala v živalski vrt. Ko smo se pripeljale do ZOOja je prvič v življenju bruhal. Seveda je kdaj bruhnil, ko je bil dojenček, ampak tako kot včeraj, nikoli. Ne vem, kdaj sem bila nazadnje tako zelo zaskrbljena. Kar bledlo se mi je od vseh skrbi, res. 🙁
Najprej sem seveda pomislila na to, da je v vrtcu staknil kakšno virozo. Bruhanje se sicer ni ponovilo, ni imel vročine, ne driske, tako da sem možnost viroze izključila. Takoj je bil dobre volje, očitno mu vožnja nikakor ne sede (enake težave sem kot majhna punčka imela tudi sama), lahko pa tudi, da mu je manjkalo kaj drugega. Kdo bi vedel?
Po luštnem popoldnevu smo se odpravili domov. Ker smo seveda cel avto+Jaka+jaz (čeprav sem Jakca seveda preoblekla) smrdeli po bruhanju, sva šla najprej pod tuš. Od nekje je privlekel nek majhen avto, odstranil tisti del pri tuš kabini, kjer je odtok in glej ga zlomka. Avto se je zapeljal v odtok. Pogledam Jakca, ki me s svojimi velikimi očkami začudeno pogleda in reče: “Brmm, brmm,” istočasno pa z rokico kaže da avta ni več. Fajn! To je bila res pika na i! 🙂 Upam samo, da nam ne bo treba sipati celotne kopalnice, ker potem smo pa res v riti.
Zanimivo, da je Jaka včeraj (ko ni bil v vrtcu) zaspal brez težav, tudi zbujal se ni. Revček moj, očitno res tako stresno doživlja samo situacijo. Ampak verjamem, da se bo s časom prilagodil in bo vse ok. Naslednji teden začnemo z novo energijo in verjamem, da se bo vse odvijalo v drugačni smeri.
Poljubčke od nas treh in lep vikeeeend vam želimo.
Zakon o zdravstveni dejavnosti: Razprava o prihodnosti javnega zdravstva
Medtem ko se posamezniki soočajo z osebnimi preizkušnjami, se na državni ravni vodijo pomembne razprave o prihodnosti ključnih družbenih sistemov. Ena takšnih je razprava o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), ki je v Državnem zboru sprožila širok spekter mnenj in stališč.
15. Točka dnevnega reda: Ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti
Predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič je nadaljevala 30. redno sejo in prešla na 15. točko dnevnega reda, ki se nanaša na ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Državni svet je namreč na svoji 17. seji 9. aprila 2025 zahteval, da Državni zbor ponovno odloča o tem zakonu.
Mnenje Odbora za zdravstvo
Predstavnik Odbora za zdravstvo, mag. Dean Premik (PS Svoboda), je predstavil mnenje odbora. Poudaril je, da je odbor obravnaval zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje. Sprejeti zakon je bil vložen s strani Vlade in sprejet na 99. izredni seji Državnega zbora 2. 4. 2025. Pripombe Državnega sveta so se nanašale na način izvedbe ključnega cilja zakona, ki je jasno razmejiti javno in tržno zdravstveno dejavnost ter opredeliti opravljanje zdravstvenih storitev v javni mreži in prehajanje med javnim in zasebnim delom. Izpostavljeno je bilo, da sprejeti zakon ne uvaja ukrepov za skrajševanje čakalnih dob, ne vodi do boljšega dostopa do zdravstvenih storitev ter uvaja obsežne spremembe, ki bodo močno vplivale na delo zdravstvenih delavcev in delovanje javnega zdravstvenega sistema.
Po drugi strani je predstavnik vlade poudaril, da zakon uvaja obsežne spremembe in dopolnitve veljavne ureditve, jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je usmerjen v njeno stabilno, nemoteno in trajno delovanje. Sprejeti ukrepi naj bi bili primerni, nujni in sorazmerni, kar pomeni, da so ustavno dopustni. Rešitve ZZDej-N so usmerjene k zagotavljanju učinkovitega in enakopravnega dostopa do zdravstvenega varstva ter trajnem, usklajenem in nemotenem zagotavljanju javnih zdravstvenih storitev. Ukrepi naj bi izboljšali pogoje dela in transparentnost sistema, zakon pa naj bi dolgoročno prispeval k boljši kakovosti zdravstvenih storitev in večjemu zaupanju javnosti. Zakon kot lex specialis regulira konkurenčno prepoved za zdravstvene delavce, uvaja transparentnost in učinkovitost vseh izvajalcev ter omogoča boljše varstvo pacientov.
Poslanci koalicije so zakon podprli, saj naj bi krepil javno zdravstvo, zagotavljal enakopraven dostop do zdravstvenih storitev in uredil sistem, ki je bil predolgo slabo nadzorovan. Poudarjeno je bilo, da zdravje ni blago, ampak pravica, ki ne sme biti odvisna od plačilne sposobnosti. Odbor je z 10 glasovi za in 0 proti sprejel mnenje, da je zakon ustrezen.
Obrazložitev Vlade
Predstavnica vlade, dr. [Ime in priimek predstavnice vlade, če je bilo navedeno v viru, sicer pustiti prazno], je izpostavila ključne razloge za nujnost sprejema novele zakona. Poudarila je, da veljavni zakon ne zadošča spremenjenim družbenim razmeram in je zastarel. Omejevanje pogodbenega sodelovanja naj bi zagotavljalo večjo transparentnost, izpolnjevanje davčnih obveznosti, varovanje javnega interesa ter zaščito delavcev in pacientov. Ukrepi naj bi prestali test sorazmernosti in zasledovali stvarno upravičen cilj. Javni interes in ustavno zagotovljena pravica do zdravstvenega varstva naj prevladata nad zasebnim interesom. Vlada meni, da je zakon potreben za izboljšanje zdravstvenega sistema in ureditev dolgo odprtih spornih vprašanj.
Stališče Poslanske skupine Levica
Nataša Sukič (PS Levica) je kritizirala stališče Državnega sveta, ki naj bi bil "podaljšek interesov raznih lobistov". Poudarila je, da zdravstvo ne sme biti obravnavano kot biznis, temveč kot javno dobro. Levica podpira novelo ZZDej, saj naj bi država končno aktivneje urejala podeljevanje koncesij in izenačevala pogoje za opravljanje koncesijske dejavnosti s pogoji za opravljanje zdravstvene dejavnosti javnih zavodov. Še posebej pozdravljajo spremembe na področju "dvoživkarstva", ki naj bi razrešile anomalije, ki so razkrajale javno zdravstvo. Zakon naj bi omogočal tudi merjenje delovne obremenitve zdravstvenih delavcev.
Stališče Poslanske skupine SDS (Demokrati)
Eva Irgl (PS SDS) je izrazila zaskrbljenost nad dejstvom, da zakon ostaja vsebinsko pomanjkljiv kljub amandmiranju, in pozdravila odločitev Državnega sveta za veto. Kljub nekaterim posodobitvam naj bistvene težave, kot so omejevanje sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter ukinitev možnosti kombiniranega dela zdravnikov, ostale nenaslovljene. Opozorila je na administrativno zapletenost, pravno negotovost in neučinkovito obravnavo digitalizacije ter razbremenitve kadra. Poslanci SDS zakona ne bodo podprli.
Stališče Koalicije
Predstavnik koalicije je poudaril, da odložilni veto Državnega sveta ni bil vložen zaradi protiustavnosti ali strokovne spornosti, temveč ker zakon posega v "udobje in privilegije določenih interesnih skupin". Zavrnitev veta naj bi pomenila prevzem odgovornosti za okrepitev javnega zdravstva, pregledno uporabo javnih sredstev in ureditev "sive cone". Koalicija sporoča, da ni talec političnih pritiskov in lobijev. Zdravje je pravica, ne blago, in ne sme biti odvisno od plačilne sposobnosti posameznika.
Različni pogledi na prihodnost zdravstva
Razprava o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti jasno kaže na različne poglede na vlogo in prihodnost javnega zdravstva v Sloveniji. Medtem ko ena stran poudarja nujnost reforme za krepitev javnega sektorja, transparentnost in enakopraven dostop do storitev, druga stran izraža pomisleke glede pomanjkljivosti zakona, morebitne škodljivosti za kadrovsko stabilnost in povečane birokracije. Ta razkol odraža širšo družbeno debato o tem, ali naj zdravstvo ostane predvsem javna dobrina, dostopna vsem, ali pa naj dopušča več prostora za tržne mehanizme in zasebne interese. Dejstvo, da se je v razpravo vključil tudi Državni svet, kaže na kompleksnost vprašanja in na pomen iskanja rešitev, ki bodo sprejemljive za čim širši krog akterjev, od strokovnjakov in pacientov do političnih strank in interesnih skupin.