"Ali spite?" je zagotovo eno izmed prvih vprašanj, ki so ga deležni novopečeni starši. Kako nehvaležno vprašanje, ki po nepotrebnem starše spravlja v dodatno stisko. Draga starša, popolnoma običajno je, da vaš dojenček (še) kar nekaj časa ne bo prespal noči. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kateri upamo, da vam bodo vsaj nekoliko v pomoč. Kako ravnati z otrokom, ko pride čas za njegov odhod v posteljo in kako ravnati v času nočnega počitka? Kot novopečeni starši ste zagotovo že ugotovili, da je izraz "spim kot dojenček" verjetno izjavil nekdo, ki nima svojih otrok. Prej kot se boste sprijaznili, da spanje in dojenčki praviloma ne gredo skupaj, lažje bo za vas. Na dojenčka, ki noče spati, ne glejte kot na svoj osebni neuspeh. Številne raziskave so pokazale, da se dojenčki zbujajo veliko pogosteje kot odrasli, njihov cikel spanja pa v povprečju traja 50 minut. Spanje je naša osnovna biološka potreba, ki pomembno vpliva na zdravje - tako otroka kot tudi cele družine.
Razumevanje spalnih vzorcev dojenčkov in regresija spanja
Večina mladih staršev še ni slišala za regresijo spanja oziroma jim ta izraz ni poznan. Na kratko vam lahko regresijo spanja obrazložimo kot obdobje, ko dojenček, ki je prej dobro spal, doživi začasno zmanjšanje vzorcev spanja, se zato pogosteje zbuja in težje umiri. Regresija spanja se običajno pojavi, ko dojenček dopolni 4, 9 in/ali 18 mesecev. Traja lahko od treh do šestih tednov. Pogosto sovpada z razvojnimi in/ali fizičnimi mejniki, kot sta na primer kobacanje, izraščanje prvega zoba ipd.
Novorojenčki spijo v povprečju od 16 do 18 ur na dan, vendar ne naenkrat. Njihov spalni cikel traja krajše, med 40 in 50 minut, kar pomeni, da se lahko prebujajo vsako uro. Cirkadialni ritem, ki uravnava našo utrujenost in potrebo po spanju, pri njih še ni razvit. Zato se prilagajajo polifazičnemu spanju, kjer spijo v krajših intervalih skozi dan in noč. V prvih tednih in mesecih se dojenčki ne orientirajo po dnevu in noči, ampak po občutku lakote. Faza REM pri dojenčkih traja dlje kot pri odraslih, kar pomeni, da lahko imajo vznemirljive sanje, ki povzročijo nemirno spanje ali celo prebujanje. Brez skrbi - nežno ponovite rutino za uspavanje in dojenček se bo hitro zazibal v sanje. Sčasoma nočne faze spanja postanejo vedno daljše.
Varen prostor za spanje: Prioriteta za vašega dojenčka
Varnost na prvem mestu: Prostor, ki je namenjen spanju, mora biti v prvi vrsti za dojenčka varen. Da bi pri dojenčku čim bolj zmanjšali tveganje za sindrom nenadne smrti v zibki (SIDS), je potrebno upoštevati previdnostne ukrepe, ne glede na to, ali dojenček spi v svoji postelji ali v skupni postelji s starši. Pomembno je, da dojenček spi na trdi vzmetnici, pokrit le do višine pazduh. Naj ne bo obrnjen z obrazom navzdol. Noge naj ima na končnem delu postelje, da ne more zlesti pod odejo. Dojenčkova glava med spanjem nikoli ne sme biti pokrita.
Optimalna temperatura in okolje: Temperatura v sobi naj bo med 16°C in 20°C. Pretopel prostor dojenčkom ne prija. Optimalna temperatura v prostoru za spanje naj bo med 17 in 19 stopinjami Celzija. Poskrbite tudi, da bosta v prostoru mir in tišina. Tako se bo dojenček lahko popolnoma sprostil.
Priporočilo spanja v vaši sobi: Glede na vse do sedaj znane raziskave in materinski čut vam priporočamo, da dojenček spi v vaši sobi vsaj prvih šest mesecev. Prav tako naj dojenček ne spi med dvema osebama. Če kadite, jemljete zdravila ali pa ste preveč izčrpani, ne spite v isti postelji z vašim dojenčkom.
Večerna rutina: Ključ do mirnega uspavanja
Vpliv starševske pomiritve: Ko se približuje čas za uspavanje, je prav od vas odvisno, kako uspešni boste. Otroci vas čutijo in zelo dobro znajo prepoznati ton vašega glasu. Če želite, da otrok zaspi, mora le-ta imeti občutek varnosti. Vaš miren in pomirjujoč glas bo zagotovo prispeval k temu, da se bo otrok potolažil, umiril in lažje zaspal. V kolikor ste napeti in razdraženi, bo to zagotovo začutil tudi vaš otrok. Še kako dobro se zavedamo, da slej ko prej pride trenutek v dnevu, ko enostavno ne zmoremo več. In zaradi tega ni z vami čisto nič narobe. Prav vsakemu staršu se je to že zgodilo, pa čeprav se o tem največkrat ne govori na glas. Če imate le možnost, si takrat vzemite nekaj minut zase.
Pomembnost dosledne večerne rutine: Zelo pomembno je, da poskusite ustvariti prijetno in pomirjujočo večerno rutino, ki se je boste dosledno držali. Otroku bo lažje, če bo lahko predvideval zaporedje dogodkov, ki se običajno začnejo po večerji. Ob vsakodnevni rutini se bo počutil veliko bolj varnega v svojem malem svetu. Ritual poskusite vzpostaviti že pri majhnemu dojenčku (npr: hranjenje, previjanje, crkljanje, poslušanje uspavanke, spanje,..). Kasneje, ko je otrok že nekoliko večji, pa v večerno rutino vključite še druge aktivnosti, kot so na primer branje zgodbe. Poslušanje zgodbe bo aktiviralo njegova čelna režnja (višje možgane) - del, ki onemogoča motorične impulze.
Prehrana pred spanjem: Pred spanjem naj otrok ne je hrane, bogate z beljakovinami, ki aktivira dopamin (možgansko poživilo), kot so na primer ribe ali meso. Kot ste verjetno že sami ugotovili, tudi čokolada pred spanjem ni najboljša ideja. Boljša izbira je hrana, bogata z ogljikovimi hidrati.
Reševanje strahov: Če opazite, da se otrok nečesa boji, njegove strahove vzemite resno. Pred spanjem ga vedno pomirite. Če na primer spi pri vas, se uležite poleg njega in se osredotočite na vaše globoko dihanje. Ni vam potrebno govoriti. V kolikor spi v svoji posteljici, mu ponudite ninico, ki jo bo lahko ponoči prijel in bo dišala po vas. Še posebej priporočljivo je, če dojenčku ponudite mehko blago, ki diši po vašem mleku. Vaš vonj lahko sproži v otrokovih možganih pozitivna občutja in deluje kot močno pomirjevalo. Če vas dojenček potrebuje, ga ne pustite samega.
Kako zgraditi spalne rutine za svojega novorojenčka
Skupno spanje: Tradicija in sodobne raziskave
Kulturni vidik skupnega spanja: Ste vedeli, da noben drug sesalec svojega dojenčka / mladička ne uspava, tako da ga socialno izolira? Ste vedeli, da devetdeset odstotkov staršev na svetu spi v postelji skupaj s svojim dojenčkom? Tako je bilo že od začetka človeštva. Vprašanja o tem, kje in kako naj otrok spi, pravzaprav sprožajo burne odzive samo v nekaterih delih sveta. V marsikateri državi je spanje v isti postelji z otrokom nekaj povsem samoumevnega in v veliki meri povezano z dejstvom, da marsikje otroka niti ni mogoče dati spati v drugo sobo. To, da dojenčki spijo sami, je v zadnjih nekaj desetletjih predvsem značilno za srednji razred na Zahodu.
Koristi telesnega stika: Številne raziskave so pokazale, da je spanje z otrokom v isti postelji (seveda ob upoštevanju vseh zgoraj naštetih varnostnih ukrepov), naložba v njegovo čustveno in telesno zdravje. Telesni stik (dotikanje) namreč pomaga uravnavati sistem za odzivanje na stres v možganih. Psihološke raziskave dokazujejo, da imajo prav otroci, ki so v prvih letih življenja spali v skupni postelji s starši, boljše kognitivne spretnosti, boljše mnenje o sebi, manj so anksiozni. V odrasli dobi pa so bolj zadovoljni s svojim življenjem in imajo manj duševnih težav.
Varnost pri skupnem spanju: Nekateri starši imajo o spanju v isti postelji z otrokom pomisleke, ker se bojijo, da se bodo ulegli nanj in ga zadušili. Ameriška akademija za pediatrijo s stališča preprečevanja nenadne smrti dojenčka odsvetuje spanje v skupni postelji predvsem takrat, kadar imajo starši čezmerno telesno težo in so kadilci. Je pa nedavno mednarodna raziskovalna organizacija SIDS Global Task Force odkrila, da imajo prav kulture, kjer dojenčki najpogosteje spijo skupaj v postelji s starši, najmanjšo stopnjo sindroma nenadne smrti v zibki na svetu.
Prehod na samostojno spanje: Kdaj in kako?
Pravi čas je odvisen od vas: Enotnega odgovora na vprašanje, kdaj je pravi čas za prehod na samostojno spanje, v literaturi žal ne boste dobili. Po našem mnenju je pravi čas takrat, ko to ustreza izključno vaši družini. V kolikor se vi in vaš otrok dovolj naspita, s partnerjem pa imata kljub skupnemu spanju dovolj telesne intimnosti, ni nobenega razloga, da bi se temu morali odpovedati. Skrb, da otrok kasneje ne bo želel spati v svoji postelji, je odveč. Temu v prid govorijo dejstva, da otrokovi hitro razvijajoči se višji možgani začnejo moč sistema za ločitveno stisko zmanjševati in le-ta s časom zelo oslabi. Seveda pa v kolikor vam skupno spanje ne odgovarja in se ne morete naspati, je bolje, da spite vsak v svoji postelji. Če boste zaradi neprespanosti razdražljivi in preutrujeni, prav gotovo ne boste mogli biti dojenčku v veliko pomoč čez dan.
Postopno navajanje: Otrok je po šestem mesecu starosti praviloma že sposoben prespati vsaj šest zaporednih ur. V tem obdobju začnejo običajno jesti gosto hrano, zato je dobrodošlo, da mu v drugi polovici prvega leta življenja date priložnost, da poskusi spati v svoji posteljici. V kolikor želite biti pri tem uspešni, se izogibajte uspavanja v naročju, vozičku, avtosedežu ipd. Zavedamo se, da je za starša to zagotovo najlažji in najhitrejši način uspavanja, vendar bo otrok (ko se bo po prespanem ciklu prebudil) točno vedel, da je zaspal drugje. Posteljica, v katero ga naknadno odložite, pa mu ne bo poznana. Da lahko sam preide iz enega ciklusa spanja v drugega ob sebi, običajno potrebuje ninico, ki mu pri tem pomaga.
Izogibajte se metodam, ki temeljijo na joku: Če se odločite, da bo vaš otrok spal v svoji sobi, vam resnično odsvetujemo, da se poslužujete načinov, ki zagovarjajo, da otroka pustite jokati, brez da bi ga skušali potolažiti. Ko se razvijajo višji možgani, otroci prerastejo odzivanje s paniko/žalostjo, do takrat pa je izjemno pomembno, da se na njihovo stisko vedno odzovete s pomirjanjem in tolaženjem. Dojenček se namreč sam ni sposoben spraviti v stanje notranjega miru in dobrega počutja. Če se nihče ne odzove nanj in mora zaspati po neskončnih neuslišanih klicih na pomoč, ga to lahko zaznamuje za celo življenje, saj bo razvil preobčutljiv sistem za odzivanje na stres. Govorimo o dolgotrajnem joku, ki ga vsak človek - občutljiv za stisko drugega človeka - prepozna kot klic na pomoč. Veliko večja naložba v zdrav razvoj vašega otroka bo, če si vzamete čas in poskrbite, da boste otroka prijazno navajali na samostojno spanje. Poslužujte se varnih načinov, pri katerih otroku ni treba jokati.
Nasveti za lažje uspavanje in boljši spanec
- Ustvarite umirjeno okolje: Poskrbite, da bo prostor za spanje miren in temen. Majhni rituali in navade lahko ogromno prispevajo k uspehu. Ker vaš dojenček ve, kaj lahko pričakuje, ga bo to pomirilo in bo tudi njegov spanec boljši.
- Nežni rituali: Povijanje, masaža, maziljenje: skrb za vašo malo kepico ustvari intimne trenutke med vami in vašim dojenčkom. Zvečer uvedite majhen ritual - vzemite si nekaj minut ter ob prijetni svetlobi sebi in svojemu malčku namenite razvajanje samo za vaju dva.
- Uspavanke in zibanje: Vaš glas dojenček pozna in ga pomirja. Uspavanka je zato odličen trik, ki ga bo zazibal v globok spanec. Ne skrbite, če ne poznate veliko uspavank. Pravzaprav je najboljše, če dojenku zapojete vedno isto. Bodisi v svojem naročju ali pa v zibelki - nežno zibanje dojenčka spominja na 9 mesecev, ki jih je preživel v maternici.
- Telesni stik kot pomirjevalo: Veliko dojenčkom do lažjega spanca pomaga stik z vašim telesom, ki jim predstavlja pomirjujočo vez. Skupni trenutki in crkljanje so še kako pomembni, saj se tako razvija vez med vami in vašim malčkom.
- Postopno navajanje na spanje brez bližine: A vseeno, ko govorimo o spanju, je pomembno, da dojenčka navadimo tudi na spanje brez vaše bližine. Da bi vašega angelčka naučili spati samega, ga takoj ko postane utrujen, premaknite v posteljico. Najboljše je to storiti takoj po običajnem ritualu, ki ste ga vzpostavili pred spanjem. Če je malček že v svoji posteljici, se uprite želji, da še malo podržite njegove prisrčne rokice in se izognite fizičnemu kontaktu, kolikor je le mogoče. Cilj je, da se dojenček sam umiri. Seveda ga lahko še naprej občudujete medtem ko tone v spanec.
- Prilagajanje individualnim potrebam: Ne pozabite - dojenčki morajo osvojiti ritem spanja, zato bodo začetki učenja težki. Vsak otrok ima svoj značaj in potrebe ter se različno odzove na signale iz okolice. Vsi ti dejavniki lahko vplivajo na to, kako se bo dojenček obnašal pred spanjem. Malčka boste najhitreje uspavali tam, kjer spi. Ponoči se lotite le najbolj nujnih opravil, kot sta menjava plenic ali hranjenje.
- Pomembnost lastnih izkušenj: Držite se zlatega pravila: pomembno je, da izhajate iz lastnih izkušenj - kmalu boste vedeli, kaj je dobro za vašega otroka. Ko vam bo težko, se spomnite, da še ni bilo dojenčka, ki se ne bi naučil spati.
- Pomoč pri zamašenem nosku: Čeprav zamašen nosek pri dojenčkih ne predstavlja resnejših težav, lahko vpliva na otrokov spanec. Oteženo dihanje dojenčka razdraži in mu s tem pokvari miren spanec. Ker si dojenček ne zna sam izpihati noska, čist nosek pa je izrednega pomena za lažje dihanje in hranjenje, je zelo pomembno redno čiščenje, še posebej takrat, ko je otrok prehladen.
Nespanje otroka ima zagotovo velik vpliv na vso družino. Še kako dobro vemo, da je to obdobje za starša izredno stresno in naporno. Upamo, da vam bodo zgornji nasveti vsaj malo v pomoč ali pa zgolj v tolažbo, saj nikakor niste osamljen primer. Vsekakor pa bodite pozorni, če pri nespečemu otroku opazite tudi dnevne simptome, kot so razdražljivost, motnje pozornosti, hiperaktivnost. Da bi bil vaš malček deležen dobrega spanca, za začetek potrebujete miren in temen prostor. Sledite našim praktičnim nasvetom in predlogom, ki vam bodo pomagali, da bo vaš dojenček spal kot na oblaku.