Dojenčki pridejo na svet s prirojenim sesalnim refleksom, ki služi ne le hranjenju, ampak tudi pomirjanju. Ko so siti, potreba po sesanju pogosto vztraja in duda lahko pri tem pomaga.
Dilema staršev: Duda - da ali ne?
Mnenja o tem, ali naj dojenčkom ponudimo dudo, so deljena. Nekateri starši menijo, da je duda nepogrešljiv pripomoček, ki jim olajša skrb za otroka, medtem ko drugi vztrajajo pri naravnih metodah pomirjanja. Ko dojenček sredi noči joka, se zlahka počutite nemočne. Duda lahko v takih trenutkih deluje kot čudež. Vendar pa odgovor ni črno-bel.
Naravna potreba po sesanju
Dojenčki imajo naravno potrebo po sesanju. Ta potreba ni povezana le s hranjenjem, ampak tudi z njihovo potrebo po tolažbi in pomirjanju. Sesanje sprošča endorfine, ki delujejo pomirjevalno in ustvarjajo občutek varnosti. Če otrok po hranjenju še vedno potrebuje sesanje, duda lahko služi kot nadomestek za materino bradavico, kar je še posebej koristno, ko dojenje ni mogoče ali ni dovolj.
Duda je v prvih mesecih lahko prava rešiteljica - pomirja vašega dojenčka, utiša jok in celo podpira varen spanec. Enotnega odgovora ni, a z nekaj pravega časa, potrpežljivosti in ustreznimi pripomočki je prehod lahko nežen za oba.
Prednosti uporabe dude
Ena najpomembnejših prednosti dud je njihova povezava z zmanjšanim tveganjem za sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS). Študije so pokazale, da pogosto sesanje pri dojenčkih zmanjšuje tveganje za SIDS med spanjem. Poleg tega duda lahko olajša otrokovo spanje oziroma uspavanje. Če otrok ne uporablja dude, lahko potrebo po sesanju nadomesti s sesanjem prsta, česar si manj želimo, saj je opuščanje sesanja prsta lahko dolgotrajnejše in težje.
Ortopedske dude, ki so anatomsko primerneje oblikovane, lahko zmanjšajo tveganje za deformacije čeljusti. Tudi če bi prišlo do manjše deformacije zobnega loka in bi otrok dudico pustil nekje okrog drugega leta starosti (kar je normalno), bi se sprememba spontano popravila. Zato nekateri strokovnjaki menijo, da ji ne smemo jemati, če je otroku tako pomembna.
Potencialne težave in pomisleki
Nekoč je veljalo prepričanje, da lahko dude negativno vplivajo na dojenje, vendar novejše raziskave kažejo, da če jih uvedete po vzpostavitvi dojenja, ni negativnega učinka. Kljub temu je za starše ključnega pomena, da ločijo med udobjem in lakoto.
Čezmerna uporaba dude lahko vpliva na razvoj ustne votline. To je odvisno predvsem od časa in intenzivnosti sesanja. Kadar otrok vztraja s sesanjem dude tudi po 2. letu ali ne preneha z uporabo prsta tudi po 3. letu, je priporočljivo, da starši ustrezno ukrepajo in pričnejo z odvajanjem. Dolgotrajna in intenzivna uporaba dude ali prsta lahko prinese različne negativne posledice za otrokov razvoj, kot npr. nepravilna rast trdega neba, neustrezen razvoj čeljusti in spremenjen ugriz, saj duda potiska jezik v nepravilen položaj. Otroci, ki dlje časa vztrajajo z dudo, imajo omejeno igro z govorili, obenem pa manj priložnosti za verbalno izražanje. Pogosto se kažejo težave z držanjem odprtih ust in motnje izgovorjave (artikulacije).
Če se med uspavanjem otrok preveč razživi, se lahko uspavanje vleče še dolgo v noč. Kar pa je zelo naporno in je še najbolj potrpežljivi mami (ali očetu) lahko kaplja čez rob. Tako otrokovo vedenje vzame veliko notranje moči, kar še dodatno oteži zadevo. Ker ko izgubiš svojo notranjo moč, je boj končan. Otrok bo to vedel in temu primerno tudi uporabil.
Učenje samostojnega uspavanja z dudo
Mars se je morda uspaval z dojenjem. In ko je nekoč zbolel, je ob temu primernih privilegijih dojel, da je še bolj prijetno spati, če lahko 'visi na mami' vso noč. Kar pa potegne s sabo grozne bolečine v hrbtu. Nenaspanost. Te bolečine ali pa vstajanje na maksimalno eno uro, ker otrok kliče po pozornosti, so starše pripravile do tega, da so se lotili učenja, kako zaspati sam. Tako majhni otroci namreč še ne razumejo vedno, kaj pomeni čas za spanje. Ali pa enostavno ne znajo sami priti od točke umirjenosti do spanja.
David Motola se je odločil, da bo petmesečnemu sinu Samuelu, ki je imel vneto uho, zaigral nekaj na klavir. Pred tem deček nikakor ni mogel zaspati, zato si ga je dal v kengurujčka. Uspavanka Cradle Song je en, dva, tri resnično uspavala dojenčka.
Za učenje samostojnega uspavanja z dudo ali brez nje, se lahko uporabijo naslednji "triki":
- Urejanje urnika spanja: Otrok naj bo najkasneje ob sedmih pripravljen za posteljo in naj najkasneje ob osmih že spi. Temu primerno je treba prilagajati uro uspavanja. Če začnete otroka uspavati ob sedmih in ob pol devetih, še vedno ne spi v svoji postelji, potem je vredno uro uspavanja prestaviti nazaj. Že 15 minut naredi razliko. Za nekatere otroke, kot je bil Mars, je imel pri tej točki pomembno vlogo vrtec, ki je njegov dan v celoti premaknil za vsaj dve uri nazaj.
- Izogibanje uspavanju med dojenjem: Otrok naj ne zaspi med dojenjem. Če uporablja dudo, ste tukaj v prednosti.
- Predstavitev spanja: Otroku je treba spanje predstaviti. Za to se lahko uporabi plišasta igrača, kot je medvedek. Predstavite mu ga in mu povejte, da je to prijatelj, da spi pri njem in naj ga stisne k sebi. Pokažite mu, kako medvedek spi in mu predlagajte, da se uleže zraven njega in poskusi tudi sam. Če se ni ulegel, ga lahko poleže starš.
- Vztrajnost in potrpežljivost: Prvi dan "poskusa" lahko sina polagate nazaj ležat, mu govorite o medvedku, naj ga objame in 'pančka', vsaj dve uri, preden dejansko zaspi. Drugi dan 1 uro in 15 minut, tretji dan 45 minut. S tem procesom se lahko sinova pot uspavanja skrajša na 15 minut v celoti. Ko se 'pocarta', mu lahko rečete, da gresta spat k medvedku in mu date dudo. Pripravljen je, da ga položite v posteljo. Nekajkrat ga še pobožate, mu rečete, da naj kar 'pančka' in zaspi.
Naj vaš otrok spi sam
Odvajanje od dude: Postopen pristop
Večina pediatrov priporoča, da z odvajanjem od dude začnete med 6. mesecem in 1. letom starosti. Kljub temu veliko malčkov dudo uporablja še v drugem ali celo tretjem letu. Duda je odlična v prvem letu - a dolgotrajna uporaba lahko sčasoma vpliva na razvoj zob, spalne navade ali govor. Zato je vedeti kdaj in kako otroka odvaditi dudo več kot le vprašanje časa. Če otroka odvajate postopoma in premišljeno, lahko podprete njegov razvoj, ne da bi povzročili stres ali zmedo.
- Postopna omejitev uporabe: Začnite tako, da dovoljujete uporabo dude le v določenih trenutkih - na primer med spanjem ali dremežem. To otroku pomaga razlikovati med iskanjem tolažbe in celodnevno navezanostjo.
- Zamenjava z drugim predmetom za tolažbo: Dudo zamenjajte z drugim predmetom za tolažbo, kot je mehak slinček, ljubka igrača ali nežna masaža po hrbtu. Dude nudijo več kot zgolj sesanje - nudijo občutek varnosti.
- Aktivno preživljanje časa: Podnevi zaposlite svojega otroka z zanimivimi dejavnostmi. Berite knjigo, pojdite ven ali se igrajte s senzoričnimi igračami.
- Vključitev otroka v odločitev: Malčkom lahko vključitev v odločitev da občutek moči. Poskusite prebrati zgodbo o slovesu od dude ali pripravite mali »sloves«.
- Nenadna prekinitev: Nekatere družine so uspešne, če naenkrat popolnoma prenehajo z dudo in tega dosledno držijo. Ta metoda najbolje deluje pri samozavestnih malčkih, ki dobro sprejemajo jasne meje.
Odzivanje od dude je velik korak - za oba. Nekateri dojenčki se prilagodijo v nekaj dneh. Drugi potrebujejo več časa in potrpežljivosti. Ni razloga za naglico, pritisk ali iskanje popolne poti. Zato si vzemite čas, praznujte male zmage in vedite, da je vsaka faza le - faza.
Ko dojenje ni dovolj: Pomoč ob težavah
Vprašanje: Pozdravljeni! Imam malo nenavadno vprašanje. Moja hči je stara 6 mesecev in je navajena, da zaspi z dudo, drugače je nima. Ker bi jo rada odvadila tudi od tega, me zanima, katere metode uspavanja (razen nošenja in zibanja) so najbolj učinkovite. Jaz sem že poskusila s petjem, božanjem in glasbenim vrtiljakom, pa nisem bila uspešna.
Odgovor: Nekateri otroci imajo bolj izraženo potrebo po sesanju. Če vaša 6-mesečna hči zaspi samo z dudo, menim, da to ni nič hudega. Zato ji ne jemljite dude, če ji je tako pomembna. Vaši hčerkici želim lepo uspavanje, vam pa veliko materinskih užitkov.
Vprašanje: Imam pol leta starega sina, ki je polno dojen. Začetne probleme sva uspešno prebrodila. Običajno se dojiva po potrebi. Proti koncu podoja začne občasno glasno jokati in se pomiri samo z dudko. Načeloma sem proti dudam, ampak v tem primeru se mi zdi nujno potrebna. Ali se lahko na kak način izognemo dudi?
Odgovor: Tudi jaz sem načeloma proti dudam, toda le v prvih šestih tednih, ko se mamica in dojenček šele spoznavata in v dojenju postajata dobro uigran par, kajti takrat duda ter hranjenje po steklenički lahko dojenčka zmedeta, da ne zna več pravilno sesati pri prsih. Ko pa je enkrat dojenje trdno vzpostavljeno, potem je duda, tako kot na primer voziček, zgolj pripomoček, ki malce razbremeni mamo. Vendar pa se mi zdi, da gre v vašem primeru za klasičen problem dojenčka, ki je med dojenjem pogoltnil preveč zraka in ga ta tišči v želodčku. Rad bi še sesal, toda ko na zračni mehurček tlači novo mleko, ga tišči v želodčku in zato dojenček zajoče. Sesanje dudke mu daje zadovoljstvo brez bolečine, zato želi dudo.
Pomembnost bližine in časa za starše
Mnoge mamice imajo težavo, da čez dan prav nič ne naredijo doma, ne kuhajo ne pospravljajo. Če se hočejo stuširati, jim včasih uspe, včasih pa morajo dati otroka očetu, da ga zabava, ker skoz potrebuje nekoga ob sebi, kaj šele, da bi ga lahko za kakšne pol ure sama pustila. Ja, mnogo mamic ima prav enako težavo in bi vam takoj pritrdile, da to ni lahko. Nekateri otroci so zelo intenzivni.
Mamice se poslužujejo veliko raznih ukrepov, da si olajšajo delo. Vedno pospravljajo tedaj, ko je otrok buden. Hodijo po stanovanju in odnašajo stvari na svoje mesto, otrok pa je v naročju in vse z zanimanjem opazuje. V kuhinji pripravljajo hrano večinoma tudi na ta način. Od 5. meseca dalje imajo v kuhinji otroški stolček in otroka posadijo tja, ko kaj režejo ali ko morajo kaj vročega naliti. V roke mu dajo žličko, igračko, navijejo glasbeno škatlico, počnejo vse sorte, pa nekako gre. Predvsem pa skrbijo, da pripravljajo jedi, ki so nezapletene in zdrave hkrati. Veseli so, če kdo pride in ga malo poprime, a to ni vedno mogoče. Ko ne gre več, ga spet malo dvignejo, pustijo vse skupaj in se čez čas vrnejo. Intenzivnih dojenčkov je kar dosti med nami.
Dojenčki potrebujejo več telesnega stika kot kak drug otrok, kar kažejo tudi s tem, ko potrebujejo nenehno akcijo. Vem, da to ni enostavno, otrok lahko staršem pobere tudi preveč energije, prepričana pa sem, da se vam bo to povrnilo in da boste s svojim fantkom zelo lepo povezani.
Večerni ritual in crkljanje z dojenčkom in tudi starejšimi otroki je najlepši del dneva. Le takrat jim v vsakodnevnem hitenju res namenijo kakovsten čas z njimi, se crkljajo, pogovarjajo, berejo pravljice. Starševske bližine in ljubeče pozornosti ni nikoli dovolj, za majhne dojenčke pa še posebej. Otroci neverjetno hitro rastejo in odfrčijo od nas. Tiste prve mesece in leta, ko se še radi crkljajo, so zlata vreden temelj za družinske odnose v prihodnosti.
