Ustna higiena dojenčka in malčka je temelj za celostno zdravje, ki presega zgolj čiste zobe. Zdrava usta so bistvena za pravilno hranjenje, razvoj govora, samozavest in oblikovanje zdravih navad, ki vplivajo tudi na razvoj obraznih struktur. Zgodnje uvajanje pravilnih navad ustne nege postavlja temelje za zdrave zobe in dlesni skozi vse življenje.
Ustna higiena od prvega dne: Nežna nega za najmlajše
S skrbjo za ustno zdravje se od otrokovega rojstva dalje postavljajo temelji zdravih navad. Pomembno je, da otrokom že v zgodnjem otroštvu privzgojimo zdrave prehranjevalne navade in navade vzdrževanja ustne higiene. Ustna votlina pri novorojenčkih ne potrebuje posebne nege, saj lahko s čiščenjem ranimo ustno sluznico. Strokovnjaki pa svetujejo, da se z ustno higieno otrok pričnemo ukvarjati kmalu po rojstvu, še preden dobijo prve zobe. Predlagajo, da takoj, ko otrok prične jesti mešano hrano, vsaj enkrat dnevno nežno obrišete njegove dlesni in - če bo šlo - tudi jezik. Uporabite lahko posebno, dlesnim prilagojeno otroško krtačko, naprstnik ali kar tetra pleničko. Ta nežna nega pomaga otroku, da se navadi na občutek čiščenja v ustih, kar bo olajšalo prihodnje ščetkanje.
Ko izraste prvi kočnik, je treba začeti uporabljati zobno ščetko in zobno pasto z največ 500 ppm fluorida. Zobke je treba čistiti vsaj dvakrat na dan - zjutraj in zvečer. Priporočljivo je, da otrokom vsaj do 6. leta starosti čistijo zobje starši, oziroma dokler ne osvojijo pravilne tehnike, naj čistijo zobe pod nadzorom odrasle osebe. Po večernem čiščenju zobkov naj otrok ne uživa hrane in pijače, razen vode ali nesladkanega čaja.
Prvi zobki in uvedba zobne paste: Pomembnost fluorida
Ko zraste prvi zobek, je čas za otrokovo prvo pravo zobno ščetko. Poiščimo zaobljeno, ozko, z mehkimi ščetinami. Tudi zobno pasto lahko pričnemo uvajati vzporedno s »pravo« ščetko. Izberimo tako, ki vsebuje fluoride, okus paste pa prepustimo njegovi izbiri. Seveda pa mu je nikar ne dajmo, če še ne zna izpljuniti. Ker majhni otroci velik del zobne kreme pogoltnejo, lahko otroške zobne kreme vsebujejo največ 500 ppm fluorida, količina uporabljene kreme pa naj ne bi presegala velikosti grahovega zrna.
Z rastjo otroka se v prvih letih nenehno povečuje tudi potreba po preprečevanju kariesa. Kateri ukrepi fluoriranja najbolj ščitijo otrokove zobe pred kariesom, je razvidno iz tako imenovanega načrta fluoriranja. Načrt fluoriranja prikazuje, katera stopnja fluorizacije najbolje ščiti otroške zobe pred kariesom. Takoj ko izraste prvi mlečni zob, bi morali pričeti zobe čistiti z otroško zobno kremo v količini grahovega zrna (500 ppm fluorida). Dokler prvi zob ne prodre skozi dlesen, torej nekje do 6. meseca starosti, fluoriranje ni potrebno. Od izrasti prvega mlečnega zobka dalje pa se tudi pri malčkih svetuje čiščenje zob z otroško zobno kremo, ki vsebuje fluorid.
Raziskava Hellwig et al. je v in situ raziskavi ugotavljala povečanje zob po uporabi zobnih krem z aminofluoridom in vsebnosti mineralov v zobni sklenini mlečnih zob po uporabi zobnih krem z aminofluoridom z različnimi koncentracijami fluorida. Pri otroški zobni kremi s 500 ppm fluorida v obliki aminofluorida se je pokazalo bistveno povečanje vsebnosti mineralov v zobni sklenini mlečnih zob v primerjavi z zobno kremo z 250 ppm fluorida. To potrjuje pomen uporabe zobnih krem z ustrezno koncentracijo fluorida že od izrasti prvega mlečnega zoba.
Malenkosti štejejo - spoznajte zobno pasto Curaprox Enzycal
Starševska vloga pri ustni negi: Od pomoči do nadzora
Starši bi morali z otrokovo ustno higieno pričeti takoj, ko izraste prvi mlečni zob. Ko so stari približno eno leto, otroci že poskušajo sami držati zobno ščetko in pri tem uporabljajo tako imenovani “dlančni” prijem, a njihove motorične sposobnosti še niso popolnoma razvite; tako majhni otroci zobno ščetko sicer lahko držijo, ne morejo pa je voditi, zato je naloga staršev, da vsak dan skrbno ščetkajo zobe svojih otrok. Priporočljivo je, da je otrokova zobna ščetka posebej oblikovana, da zadovolji potrebe majhnih otrok ter hkrati izpolni funkcije zobne higiene.
Ko otrok dopolni tretje leto, je niz mlečnih zob običajno popoln, v zgornji in spodnji čeljusti pa se pod mlečnimi zobmi že začnejo razvijati stalni zobje. Tudi otrokove motorične sposobnosti se dodatno razvijejo in otroci si običajno že želijo popolnoma sami ščetkati zobe ter preizkušajo različne načine prijema in vodenja zobne ščetke. Pri tej starosti lahko otroci sicer že sami očistijo grizne površine zob, vendar pa temeljito čiščenje mlečnih zob še vedno ostaja domena staršev, ki naj nadaljujejo s temeljitim čiščenjem otrokovih zob iz vseh strani. Priporočljivo je, da otroci uporabljajo zobno ščetko, ki pomaga pri njihovih prvih samostojnih poizkusih ščetkanja, njena zasnova pa naj bo takšna, da ščetkanje otroku predstavlja prijetno opravilo.
Raziskava v Sloveniji je pokazala, da 60% staršev le občasno pomaga otrokom čistiti zobe. Zobozdravniki svetujejo, da bi morali starši otrokom dodatno čistiti zobe najmanj do sedmega leta, nekateri celo menijo, da do 12 leta. Naloga staršev je, da na koncu preverijo, ali je otrok res temeljito očistil zobe. Seveda pa lahko še vedno, kadar je potrebno, starši pri čiščenju zobkov priskočijo na pomoč. Tudi vi delate pogosto napako in po ščetkanju spirate ustno votlino z vodo? Samo s ščetkanjem odstranjujemo zobne obloge. Z zobno pasto s fluoridi pa krepimo zobno sklenino. Zato spodbujajte otroke, da izpljunejo ostanke zobne paste in nato ustne votline ne izpirajo z vodo.
Preprečevanje kariesa in načrt fluoriranja: Ključna vloga fluoridov
Mlečni zobje in izraščajoči stalni zobje so še posebej dovzetni za karies. Zato igrajo pri preprečevanju kariesa fluoridi že od samega začetka izredno pomembno vlogo, saj spodbujajo vgrajevanje mineralov v zobno sklenino in tako ščitijo zobe pred nastankom zobne gnilobe. Kateri ukrepi fluoriranja najbolj ščitijo otrokove zobe pred kariesom, je razvidno iz tako imenovanega načrta fluoriranja.
Načrt fluoriranja prikazuje, katera stopnja fluorizacije najbolje ščiti otroške zobe pred kariesom. Takoj ko izraste prvi mlečni zob, bi morali pričeti zobe čistiti z otroško zobno kremo v količini grahovega zrna (500 ppm fluorida). Po dopolnjenem 6. letu starosti bi moral otrok pričeti z uporabo letom prilagojene zobne kreme z višjo vsebnostjo fluorida (1000 - 1500 ppm).
Svetuje se, da otroci od 6. leta starosti naprej poleg dnevnega čiščenja zob še dodatno krepijo zaščito pred kariesom. Altenburger et al. so v raziskavi ugotavljali povečanje vsebnosti mineralov v ustni votlini po uporabi ustne vode s fluoridom v primerjavi s placebo ustno vodo brez fluorida. Pokazalo se je bistveno povečanje vsebnosti mineralov v medzobnih prostorih po uporabi ustne vode s fluoridi v primerjavi s placebo ustno vodo. To nakazuje na dodaten pozitiven učinek uporabe ustnih vod z vsebnostjo fluorida pri starejših otrocih za krepitev zobne sklenine.
Redni obiski pri zobozdravniku: Preventiva za celotno življenje
Pomembni pa so tudi redni kontrolni pregledi pri zobozdravniku. Otroka seznanite z zobozdravnikom pred dopolnjenim prvim letom starosti. Priporočljivo je, da otroka prvič peljete k zobozdravniku, najbolje k specialistu za otroško in preventivno zobozdravstvo, v starosti od šest do dvanajst mesecev (ob izrasti prvega mlečnega zoba). Otrok naj redno obiskuje zobozdravnika, tudi če nima težav.
Prvi obisk pri zobozdravniku bi moral biti takrat, ko ima otrok še zdrave zobe. Pomembno je, da prvo srečanje ne vzbudi strahu, temveč se takrat otrok spozna z zobozdravnikom, si ogleda ordinacijo in vso opremo v njej. Strahu pred zobozdravnikom je dostikrat privzgojen in ga lahko preprečimo s pozitivnimi izkušnjami že v zgodnjem otroštvu.
Redni pregledi omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih težav s zobmi in dlesni, kot je na primer začetni karies ali vnetje dlesni, ter pravočasno ukrepanje. Zobozdravnik lahko tudi svetuje glede najboljših tehnik ščetkanja, uporabe zobne nitke in drugih pripomočkov za ustno higieno, prilagojenih otrokovi starosti in potrebam.
Prehrana in ustno zdravje: Pomemben dejavnik v razvoju
Prehrana je v obdobju rasti in razvoja otrok in mladostnikov velikega pomena za zdravje. Pomembno je, da so v zadostnih količinah na voljo tiste snovi in hranila, ki jih telo porabi za izgradnjo kosti, organov, razvoj živčevja in za normalno delovanje organizma. Smernice zdravega prehranjevanja se tako razlikujejo glede na življenjska obdobja. Ustna votlina predstavlja začetek prebavne poti, zato je s prehrano neposredno povezana. Zaradi tvorbe trdih zobnih tkiv v zgodnjem otroštvu in hitrega obnavljanja tkiv ima pravilna prehrana pomembno vlogo pri zagotavljanju ustnega zdravja skozi vsa življenjska obdobja.
Z vidika ustnega zdravja je pomembno predvsem število obrokov in čas med njimi. Tako otrokom kot mladostnikom priporočamo 3 do 5 obrokov dnevno, kar omogoča zadosten vnos pomembnih hranil v organizem in ohranjanje ustnega zdravja. Otrok naj uživa raznoliko, energetsko uravnoteženo in hranilno bogato hrano, čim manj sladkarij in sladkih pijač. Za žejo se priporoča uživanje vode.
Starši, s slabšim zdravjem ustne votline, pogosto prenašajo bakterije v ustno votlino svojih otrok. Bakterije povzročijo karies in bolezni dlesni. Mikroorganizmi se lahko širijo preko prenosa hrane, z uporabo istih zobnih ščetk ali jedilnega pribora. Zato je pomembno, da starši skrbijo za svoje ustno zdravje, saj s tem neposredno vplivajo tudi na zdravje svojih otrok.
Dolgoročni vpliv ustne higiene: Navade za celo življenje
Zobna higiena ima velik vpliv na celotno ustno higieno. V kolikor tej tematiki posvečamo dovolj pozornosti že v zgodnjem otroštvu in otroke usmerjamo k pravilni in učinkoviti ustni negi, bo slednja takšna ostala tudi v odrasli dobi. Kar se naučimo zgodaj, si zapomnimo kasneje. Ustno zdravje je namreč pomemben del splošnega zdravja, ki dokazano prispeva k boljši kakovosti življenja.
Osnovo ohranjanja in krepitve ustnega zdravja predstavljajo ustrezna ustna higiena, ustrezna prehrana in redni obiski pri zobozdravniku. Spodbujati moramo aktivnosti za izboljšanje ustnega zdravja in krepiti tudi zavedanje o pomenu ustnega zdravja za življenje posameznika. S tem postavljamo trdne temelje za zdravo in zadovoljno življenje naših najmlajših.