Uravnotežena prehrana skozi vsa življenjska obdobja, najbolj pa v rosnih otroških letih, je bistvenega pomena za optimalno zdravje posameznika. Že začetni koraki v mešano oz. dopolnilno prehrano so ključni za ustvarjanje otrokovih prehranskih navad, ki ga bodo spremljale celo življenje. V grobem lahko prehranjevanje dojenčka razdelimo na tri obdobja: izključno mlečno hranjenje, uvajanje mešane prehrane (t. i. dopolnilna ali čvrsta hrana) in postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano.
Izključno mlečno hranjenje: Temelj prve polovice leta
Prvih šest mesecev življenja predstavlja obdobje izključno mlečnega hranjenja. Svetovna zdravstvena organizacija in druge državne zdravstvene službe za prvih šest mesecev otrokovega življenja priporočajo izključno dojenje, ki nudi številne zdravstvene koristi tako za dojenčka kot za mater. Izraz "izključno dojenje" pomeni, da je otrok samo dojen oziroma da je hranjen samo z materinim mlekom, tudi izbrizganim. Ob tem ne uživa vode, čaja, sokov ali drugih tekočin. Zdrav dojen novorojenček NE potrebuje vode ali druge tekočine. Vodo - priporočljiva je prekuhana tekoča pitna voda - ali druge tekočine (na primer rehidracijske tekočine) naj dojen novorojenček dobiva zgolj zaradi zdravstvenih razlogov. Izključno dojen dojenček do 6. meseca starosti NE potrebuje dodatne tekočine. Dodatno tekočino ponudimo le pri bolezenskih stanjih, ko ima otrok povišano temperaturo, bruha ali ima drisko.
V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja po nasvetu pediatra potrebuje še mlečno formulo. Materino mleko zaužije dojenček z dojenjem, obrok pa se dopolni z mlečno formulo. Če ne želite, ne morete ali ne smete dojiti, dojenčka po posvetu z zdravstvenim strokovnjakom hranite z mlečno formulo, ki ustreza otrokovi starosti in potrebam. Namesto izraza mlečna formula boste naleteli tudi na izraze, mlečni pripravek, prilagojeno mleko ali mlečni nadomestek. Vsekakor vam svetujemo, da se v primeru težav z dojenjem (premalo mleka, otrok ne napreduje na telesni masi, …) ali izbrizgavanjem mleka, obrnete na vam najbližjo svetovalko za dojenje.
Uvajanje mešane prehrane: Nov začetek po šestem mesecu
Nekje okrog šestega meseca starosti otroka sledi uvajanje mešane prehrane. Glede na potrebe otroka in po nasvetu z zdravnikom lahko uvajanje sledi tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti, in ne kasneje kot po 26. tednu starosti. V tej starosti postane dojenček razvojno (psihomotorično in čustveno) pripravljen na osvajanje veščin hranjenja - na novo hrano, njeno gostoto in okus; prav tako pa jo v tej starosti tudi lažje sprejema. Dojenček med petim in sedmim mesecem izgubi refleks potiskanja goste hrane iz ust, zorijo črevesni encimi, samo mlečna prehrana pa mu ne zadostuje več in ga ne nasiti. V tem obdobju je pravi čas, da ga počasi odstavljate od prsi.
Ko vaš dojenček dopolni šest mesecev, nadaljujte dojenje, hranjenje z materinim mlekom ali z mlečno formulo, začnite pa uvajati gosto, mešano hrano. Dojenček bo predvidoma tudi sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: ob vašem hranjenju ali pri družinskem obroku bo aktivno sodeloval, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilicam in se zraven slinil, poskušal bo že samostojno sedeti, med podoji, obroki mlečne formule bo pogosto lačen. Če ga boste opazovali, boste sami zelo dobro opazili, kdaj bo pravi čas za začetek novega obdobja.
Pri uvajanju ni več omejitev kar se tiče uvajanja alergenih živil (mleko, rumenjak, beljak, oreški, gluten, ipd.). Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne hrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča. Kaže se, da je zaželeno in varnejše zgodnje uvajanje alergenih živil.
Tehnike uvajanja dopolnilne hrane: Tradicionalno ali na otrokovo pobudo?
Poznamo dve glavni tehniki uvajanja dopolnilne hrane dojenčkom.
- Tradicionalna tehnika: Temelji na uvajanju dopolnilne hrane po principu »tekoče pasirana hrana - gosto pasirana hrana - koščkasta hrana«. Pri tej metodi se začne s kašicami ali pasiranim zelenjavno-krompirjevim obrokom, ki se postopoma nadomešča z gostejšimi teksturami.
- Uvajanje čvrste hrane na željo otroka (BLW - Baby-Led Weaning): Ta tehnika uvaja dopolnilno hrano po principu »pretlačena hrana - koščkasta hrana«. Pri tej metodi da otrok pobudo za hranjenje in se tudi hrani sam. Hrana se pripravlja enako kot za odrasle, le da se ne soli in dodaja ostrih začimb, se je ne pasira, tlači ali kakor koli drugače spreminja v kašo. Na tak način se otrok sam hrani s koščki, ki jih nosi v usta, razvija se mu pincetni prijem, izboljšuje motorika in spretnost. Nauči pa se tudi, da mora hrano najprej prežvečiti, nato pogoltniti, kar je bistvena razlika s prehranjevanjem, kjer otroci uživajo pretlačeno in pasirano hrano. Nekateri starši se odločijo tudi za kombinacijo obeh tehnik.
Ključno! Ne glede na izbrano tehniko uvajanja dopolnilne hrane, je potrebno otroku zagotoviti varno, uravnoteženo in pestro prehrano, saj je čas uvajanja dopolnilne hrane ključen pri ustvarjanju otrokovih prehranskih navad, ki ga bodo spremljale celo življenje.
Ključna živila in kdaj jih ponuditi
Pri uvajanju novih okusov bodite potrpežljivi, prisluhnite otroku, pogovarjajte se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Otroka navajajte na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če vaš dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudite drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če otrok v začetku zavrača novo živilo. Po dopolnjenem 6. mesecu starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. Nekatere jedi iz družinskega jedilnika je za mlajše otroke potrebno dodatno obdelati (zmleti, pretlačiti in podobno), določene jedi pa nadomestiti z drugimi, primernimi za otrokovo starost.
Zelenjava: Zelenjavo pričnemo uvajati po šestem mesecu starosti in sicer v času kosila. Mlečni obrok tako postopoma zamenjamo z zelenjavnim. Primerna zelenjava za uvajanje je korenje, cvetača, koleraba, bučke, špinača, brokoli, koromač. Najprej skuhate le nekaj koščkov, razredčite s prekuhano vodo in ponudite otroku. Ko se okusa navadi in ga dobro sprejme, lahko količino povečate in pripravite dve vrsti zelenjave. Ko se bo otrok zelenjave navadil, ji lahko dodate tudi kak košček krompirja. Zelenjava naj bo kuhana, pripravljena v majhni količini vode ali na sopari. Pred termično obdelavo zelenjavo operemo, olupimo, odstranimo npr. semena, pečke, muho itd. ter narežemo na manjše koščke. Pazimo tudi, da zelenjave ne bomo razkuhali. Pri kuhanju lahko dodamo tudi manjšo količino svojega mleka ali mlečne formule (za zmehčanje koščkov zelenjave). Kot začetno zelenjavo se pogosto priporoča korenček ali bučka.
Sadje: Sadje je pomemben vir energije, vitaminov, vlaknin in rudnin, ki so koristni za pravilno prebavljanje. V dojenčkov jedilnik ga lahko pričnete uvajati že po dopolnjenem četrtem mesecu starosti, bolje pa bo, če po šestem. Najprej otroku ponudite žličko soka, ki ste ga stisnili iz sadja. Za začetek so najbolj primerna jabolka. Kasneje, ko ste prepričani, da je otrok nov okus dobro sprejel, pa mu lahko ponudite tudi sadno kašo. Najbolje je, da z uvajanjem pričnete v dopoldanskem času, v primeru, če se pojavijo krči ali driska. Banane pretlačimo z manj sladkim sadjem. Običajno začnemo z mlečno-žitno-sadno kašo. Za pripravo lahko uporabimo iztisnjeno materino mleko ali mlečno formulo.
Žita: Žita so pomemben vir ogljikovih hidratov, vitaminov, B-kompleksa in rastlinskih beljakovin. V dojenčkovo prehrano jih dodajamo zaradi energetske hranljivosti. Sprva mu ponudimo žita, ki ne vsebujejo glutena - to sta riž in koruza. Žita, ki vsebujejo gluten, pa so pšenica, oves, ječmen, rž; dojenčku jih dajte kasneje. Ponekod po svetu priporočajo uvajanje teh žit šele po enem letu starosti. Z uvajanjem pričnemo kasneje zaradi morebitne celiakije. Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rž, ječmen, oves, pira) v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša tveganje za celiakijo. Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti.
Meso in ribe: Meso ponudite dojenčku po dopolnjenem šestem mesecu starosti. Najbolj primerno je belo meso (perutnina), domači zajec, teletina. Meso mora biti sveže, kupljeno pri mesarju. Pričnite z majhnim koščkom, tega dobro prekuhajte. Meso ponudite dojenčku sprva dvakrat ali trikrat na teden. Pri uvajanju mesa v prehrano dojenčkov je pomembno, da se uvaja postopno, zaradi lažje prebave. Je pa dodajanje mesa zelo pomembno, saj meso predstavlja pomemben vir beljakovin in železa. Pediatri začetek uvajanja mesa običajno priporočajo po dopolnjenem sedmem mesecu starosti, pri čemer je za začetek primerno piščančje in puranje meso, kasneje pa tudi rdeče meso. Meso naj bo na jedilniku dojenčka sprva dvakrat ali trikrat na teden. Priporočljivo ga je zmehčati pred kuhanjem in očistiti maščob ter trših tkiv, s čimer postane mehkejše in lažje prebavljivo. Piščanec je odlična izbira za uvajanje mesne prehrane dojenčkov. Poleg tega, da je nežen in lahko prebavljiv, se piščančje meso odlično ujema z različno zelenjavo, kot sta korenje in sladki krompir. Poleg gomoljne in korenaste zelenjave se piščanec dobro ujema tudi s sadjem, na primer z jabolkom in grozdjem.
Z uvajanjem rib pričnite po enem letu starosti. Bodite pozorni na koščice! Ribe lahko dojenčku uvajamo od šestega meseca starosti. Izbiramo sveže, manjše ribe, po možnosti morske, kot so sardele, skuše, sardine. Pazimo na kosti v ribi; zelo pozorno pregledamo in odstranimo.
Jajca: Trdo kuhan rumenjak lahko otroku ponudite že po dopolnjenem šestem mesecu starosti. Začnite s polovico rumenjaka tedensko, čez čas pa z enim rumenjakom na teden.
Maščobe: Po dopolnjenem 6. mesecu začnite dodajati majhne količine hladno stiskanih olj, kot so olivno olje, olje oljne repice, občasno dodajte tudi maslo. Ko so obroki že večji, dodamo žličko rastlinskega olja (olivno, repično, sojino, občasno lahko dodate tudi maslo).
Stročnice: Grah, lečo, fižol, čičeriko in sorodna živila uvajajte postopoma, ker lahko povzročajo napenjanje.
Živila, ki se jim je treba izogniti ali jih uvajati previdno
- Sol: Sol pričnite uvajati po 1. letu starosti. Uvajanje soli je odsvetovano pred prvim letom starosti.
- Sladkor: Med pričnite uvajati po 1. letu starosti otroka. Pred dopolnjenim 1. letom otrokove starosti NI primerno ponuditi otroku kravjega mleka kot samostojnega obroka. Kravje mleko se prav tako prične uvajati v majhnih količinah po 6. mesecu starosti. Med je priporočljivo uvajati šele po dopolnjenem prvem letu starosti otroka. Dojenčku ne smete dajati hrane, ki se mu v grlu lahko zatakne! Nikoli ga ne hranite z bonboni, arašidi, orehi, lešniki in podobnim! Hrana, ki jo pripravljate zanj, mora biti čista in neoporečna, meso mora biti dobro prekuhano. Dojenčku ne ponujajte priboljškov - piškotov, sladkih pijač in podobnega.
- Med: Med šele po prvem letu starosti (zaradi spor Clostridium botulinum, ki lahko povzročijo hudo zastrupitev).
- Kravje mleko: Pred dopolnjenim 1. letom starosti otroka NI primerno ponuditi otroku kravjega mleka kot samostojnega obroka. Skupna količina mleka, ki se ga lahko uporabi za pripravo kašic ali drugih jedi za otroka pred dopolnjenim 1. letom, je omejena. Kravje mleko se prav tako prične uvajati v majhnih količinah po 6. mesecu starosti.
- Čaji: Nikakor niso primerni čaji z dodanim sladkorjem, instant čaji, 100 % sadni ali zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov), sadni nektarji, sirupi ipd. Tudi čaji iz komarčka niso primerni, vse do četrtega leta starosti, zaradi vsebnosti kemijske spojine estragol.
- Trans maščobne kisline: Živila, ki vsebujejo trans maščobne kisline: predvsem živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, piškoti, krekerji, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati, živila, ki so segreta ali ocvrta pri temperaturah nad 120°C.
- Velike ribe: Velike ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige in lahko vsebujejo višje koncentracije živega srebra.
- Surova in toplotno neobdelana živila: Surovo mleko, surova jajca, surovo meso, školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige. Mehko kuhana jajca, surova jajca, jajčni beljak.
- Gobe: Gobe se odsvetujejo pred prvim letom starosti.
- Živila, ki napenjajo: Stročnice (fižol, grah, čičerika, leča, bob) in zelje. Pomembno je, da jih uvajate postopoma.
Pomembnost uravnotežene prehrane za celoživotno zdravje
Uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog v času pred nosečnostjo (za žensko in moškega), med nosečnostjo in dojenjem ter v času prvih dveh let otrokovega življenja sta pomembna dejavnika za doseganje optimalnega zdravja otroka, skozi celo življenje. Uravnotežena prehrana ne vpliva le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv vse v odraslo dobo (zmanjšanje tveganja za razvoj čezmerne telesne mase, sladkorne bolezni tipa 2, alergij, povišanega krvnega tlaka ipd.). Vpliva celo na naslednjo generacijo potomcev, kar imenujemo prehransko programiranje.
Pri uvajanju dopolnilne hrane imamo vedno v mislih zdravega dojenčka. Navodila za uvajanje dopolnilne hrane pri bolnih dojenčkih se lahko nekoliko razlikujejo in morajo biti vedno usklajena z izbranim pediatrom.
Viri in nadaljnje informacije
Za dodatne informacije se lahko obrnete na smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke, ki jih je pripravilo Ministrstvo za zdravje, ter na priporočila Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN). Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so na voljo tudi priročne informacije in gradiva o prehrani dojenčka.