Obdobje za uvajanje goste hrane za veliko staršev predstavlja uganko. Predvsem se sprašujejo kdaj začeti, s čim začeti, na kakšen način, in kako poteka ta pomemben mejnik v življenju malčka in celotne družine. Uvajanje goste hrane je pomemben mejnik tako v malčkovem življenju kot tudi v življenju staršev oziroma skrbnikov. Zato je ključno, da se starši dobro informirajo in pristopijo k uvajanju premišljeno in potrpežljivo.
Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane?
Splošno znano je dejstvo, da naj bi otroka začeli navajati na gosto hrano v starosti nekje od 4. do 6. meseca. Nova priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so skladna s svetovnimi priporočili, sicer navajajo, da se uvajanje goste hrane začne pri 6. mesecih. Vendar pa je pomembno, da se ne mudi z uvajanjem zgolj zato, ker to počnejo drugi v okolici. Ničesar se ne zamuja in ničesar se ne izgubi. Hrano naj bi začeli uvajati do 26. tedna starosti, kar ustreza dopolnjenim 6 mesecem. Nekateri pediatri in patronažne sestre pa svetujejo, da se začne že prej, od 4. meseca starosti naprej, vendar nikoli pred 17. tednom starosti. Zgodnje uvajanje hrane pred 17. tednom starosti odločno odsvetujemo, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano. Po drugi strani pa je pomembno tudi, da z uvajanjem ne odlašamo predolgo, saj se kasnejše uvajanje povezuje z nekaterimi alergijami in prehranjevalnimi težavami.
Če otroka dobro opazujemo, bomo hitro ugotovili, kdaj je res pripravljen na gosto hrano. Kadar sami jemo oziroma imamo doma zajtrk, kosilo, večerjo ali samo malico in vidimo, da otrok nakazuje, da bi tudi on jedel zraven in si tega želi. Ko to jasno pokaže, takrat smo lahko čisto prepričani, da je otrok oziroma dojenček pripravljen na uvajanje goste hrane. Tovrstni signali se navadno pojavijo okrog šestega meseca starosti, lahko pa tudi kakšen teden prej ali kasneje. Ti znaki vključujejo, da z zanimanjem spremlja hranjenje odraslih, da zraven mljaska, tleska z jezikom, z roko kaže na hrano, govori »amam« ipd. Če otrok do sedmega meseca še vedno zavrača hranjenje, poskusite z igro, s koščki hrane različnih barv in oblik.
Pri uvajanju goste hrane je pomembno, da otrok sodeluje pri družinskih obrokih. Priporočljivo je, da se najprej uvaja zelenjava. Zelenjava ima namreč bolj nevtralen okus od sadja. Če bi namreč najprej uvedli sadje, bi se lahko zgodilo, da bi otrok zaradi sladkega okusa začel zavračati ostala živila, kot je zelenjava, saj bi se mu zdela premalo izrazita.
Prva hrana in postopnost uvajanja
S kakšno vrsto hrane začnemo, niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da je hrana lahko prebavljiva, da ne preobremeni občutljivih dojenčkovih prebavil. Lahko začnemo s sadjem ali zelenjavo. Previdni moramo biti, da vsako novo hrano uvajamo postopno. Zato, da se otrok počasi privadi na nov okus, ki mu sprva morda niti ne bo všeč. Vsako vrsto hrane uvajamo tri do štiri dni, da lahko opazimo, če pride do kakšnih alergij ali drugih reakcij. Če bomo na začetku preveč mešali hrano, se lahko zgodi, da če pride do alergij, ne bomo vedeli, točno kaj jo povzroča. Ko se po parih dneh prepričamo, da otrok dobro prenaša določeno živilo, lahko postopno dodamo novo.
Po zadnjih smernicah, ki se pripravljajo in bodo nadomestile trenutne smernice, lahko v majhnih količinah uvajate tako gluten kot jajčni rumenjak ali beljak, oreščke, mleko itd. že od samega začetka uvajanja hrane. Gluten boste tako lahko dodajali v zelenjavne ali sadne kašice v količini ene čajne žličke, nato količino postopno povečujete. Količina kravjega mleka naj ne preseže 1 dl na dan. Med se ne uvaja ali dodaja do dopolnjenega enega leta, v nobeni od oblik, ne v čaju, ne na žlico, ne v kašicah.
Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, okus naj bo nevtralen, da se ga bo otrok lažje navadil. Za začetek je priporočljivo ponuditi zelenjavo, kot so bučke, korenček, koleraba, špinača, cvetača. Zelenjava naj bo kuhana, pripravljena v majhni količini vode ali na sopari. Kasneje uvedemo krompir, ki ga skupaj z zelenjavo skuhamo v mali količini vode. Zatem sledi meso. Meso ponudimo dojenčku, ko je že dopolnil šest mesecev. Meso naj bo od mladih živali (perutnina, kunec, žrebiček ali teliček), ponudimo ga 2-3-krat tedensko. Vsa živila lahko ponudimo posebej, lahko pa jih zmešamo skupaj in pretlačimo v kašico.
Nekateri otroci bodo zavračali zelenjavo, drugi meso, ne obupajte in večkrat poizkusite - prijazno in nevsiljivo. Ne skrbi vas, če otrok v začetnih fazah uvajanja ne poje več kot žličko ali dve kašice oziroma hrano izpljuni. To je povsem normalno. Pustite mu, da hrano premetava, jo prime v roko, okuša, zavrže, se z njo igra.
Kako naj bi si sledila živila, ki jih uvajamo?
Glede na priporočila, ki se postopoma dopolnjujejo, naj bi živila sledila v naslednjem vrstnem redu:
- Zelenjava: Začnemo z zelenjavo, kot so bučke, korenček, koleraba, špinača, cvetača.
- Žita: Postopoma dodajamo žita, ki ne vsebujejo glutena (riž, koruza, proso, ajda). Žita z glutenom je najboljše uvesti med šestim in sedmim mesecem starosti otroka, ko je dojenček še dojen.
- Meso in ribe: Meso lahko uvajate že kmalu po prvih okusih zelenjave. Meso naj bo od mladih živali, saj ima tako meso manj akumuliranih škodljivih snovi. Ribe lahko dojenčku uvajamo od šestega meseca starosti. Izbiramo sveže, manjše ribe, po možnosti morske. Pazimo na kosti v ribi.
- Jajca: Z dopolnjenim 6. mesecem starosti začnemo z uvajanjem jajc oziroma rumenjaka. Postopoma uvajamo rumenjak - prvi teden ¼, drugi teden ½, tretji teden ¾, četrti teden cel rumenjak. Nato pa rumenjak vključimo v prehrano vsaj 1x tedensko.
- Sadje: Po zadnjih smernicah se sadje uvaja po enomesečnem uvajanju zelenjave, žit in mesa. Uporabimo sveže, sezonsko, lokalno pridelano sadje, če je to mogoče: odvisno od letnega časa lahko uporabimo jabolka, hruške, breskve, marelice, borovnice, maline. Banane pretlačimo z manj sladkim sadjem. Običajno začnemo z mlečno-žitno-sadno kašo.
- Mlečni izdelki: Kravje mleko kot samostojni glavni napitek je priporočljivo po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajo dopolnilni prehrani (npr. za pripravo žitne kašice, pire krompirja).
Po uradnih smernicah, ki veljajo v Sloveniji do preklica, smo z uvajanjem alergenih živil nekoliko bolj previdni. Po novih smernicah pa lahko v majhnih količinah uvajate tako gluten kot jajčni rumenjak ali beljak, oreščke, mleko itd. že od samega začetka uvajanja hrane.
Priprava obroka za dojenčka
Pri pripravi obroka za dojenčka moramo biti pozorni kar na nekaj stvari. Hrano, ki jo pripravljamo za dojenčka, nikoli ne pasiramo oziroma ne miksamo z raznimi paličnimi mešalniki in podobnim. Kot prvo, z miksanjem hrane v hrano vnesemo preveč zračnih mehurčkov, kar pri otroku lahko povzroči napenjanje. Kot drugo, zmiksana hrana ni preveč dobrega okusa, še posebej, če skupaj zmešamo več različnih sestavin. Tako pripravljena hrana je pocasta, limasta in brez okusa.
Obrok, ki ga pripravljamo za dojenčka, otroka, naj bo pripravljen tako, da hrano čim bolj pretlačimo ali z vilico, ali žlico, jo nastrgamo na strgalnik in podobno. Seveda na začetku hrano bolj pretlačimo, ko se otrok enkrat navadi na bolj gosto hrano, pa pretlačimo vedno manj. Taka hrana vsebuje manjše nepretlačene koščke, kar otroka vzpodbudi k žvečenju in mehanski obdelavi hrane v ustih. Vse to je pomembno za kasnejši razvoj govora, motorike ust, gibanje jezika, … Ker so v hrani, ki jo je, koščki, tako tudi spoznava in se navaja na različne okuse. Ni vsa hrana enakega okusa, kot je to, če bi jo spasirali.
Če otrok pri hranjenju poskuša sam jesti z rokami, mu to pustimo. S tem vadi fino motoriko prstov, dlani, roke, … Da dojenčka oziroma otroka še dodatno vzpodbudimo k žvečenju hrane, mu lahko koščke hrane v usta damo v prostor med notranjo stranjo lic in dlesnijo. Ker ga bo hrana tam motila, jo bo z gibanjem jezika, čeljusti in stiskanjem lica poskušal čim prej dobiti ven. Vse to pa so komponente žvečenja, ki se ga na ta način lahko zelo dobro nauči.
Hrano se pripravlja BREZ soli in sladkorja! Že takoj na začetku pa se lahko doda začimbe in hladno stiskano olje. Izbirajte začimbe, ki pomagajo pri prebavi (kumina, komarček, janež, majaron, timijan, bazilika…). Hladno stiskana olja dodate kot eno čajno žličko. Olje dodajamo navadno v zelenjavne ali zelenjavno-žitne oz. mesne kašice na koncu priprave, da ohranimo visokokakovostne maščobne kisline. Na količino obroka 150-200 g dodamo eno žličko olja (8-10 g). Če je le mogoče, kašico pripravimo vedno iz sveže zelenjave. Ne bo pa nič narobe, če uporabite zamrznjeno zelenjavo. Sveže pripravljeno kašico lahko tudi zamrznete v manjših posodicah, vendar ne za dlje kot tri tedne.
Dojenčku pri vsakem obroku ponudimo vodo ali negazirane nizkokalorične pijače (npr. nesladkan čaj). Po novih smernicah se odsvetuje pretirano dodajanje čaja iz komarčka oziroma janeža, saj vsebuje določene molekule, ki jih otroci v jetrih težko presnovijo.
Hranjenje na otrokovo pobudo (BLW metoda)
V zadnjih letih je zelo popularna metoda hranjenja na otrokovo pobudo ali BLW (angl. baby led weaning). Pri tej metodi da otrok pobudo za hranjenje in se tudi hrani sam. Hrana se pripravlja enako kot za odrasle, le da se ne soli in dodaja ostrih začimb, se je ne pasira, tlači ali kakor koli drugače spreminja v kašo. Na tak način se otrok sam hrani s koščki, ki jih nosi v usta, razvija se mu pincetni prijem, izboljšuje motorika in spretnost. Nauči pa se tudi, da mora hrano najprej prežvečiti, nato pogoltniti, kar je bistvena razlika s prehranjevanjem, kjer otroci uživajo pretlačeno in pasirano hrano. Ta način je za dojenčke tudi zelo zabaven, saj hrano primejo, povohajo, se z njo poigrajo.
Slaba stran tega hranjenja je, da je hrana običajno vsepovsod, po oblačilih, stenah, pohištvu. Starši morajo hrano narezati na ravno prave kose, ne prevelike in ne premajhne, da se dojenček ob hranjenju ne zaduši. Nekateri starši kot slabost navajajo tudi to, da se dojenček, hranjen po tej metodi, ne naje dovolj oziroma ga hrana, ki jo zaužije sam, ne nasiti in je zato glavni vir prehrane dojenčka še vedno mleko. Nekaj študij je pokazalo, da naj bi dojenčkom, ki so hranjeni s to metodo, primanjkovalo železa, z
Pediater pojasnjuje odvajanje od dojenja, ki ga vodi dojenček: koristi, tveganja in začetek
nekateri starši se odločijo tudi za mešanico hranjenja po žlički in BLW, torej, da določen del hrane otroku pretlačijo oziroma mu obrok pripravijo posebej, en del pa mu dajejo po metodi BLW.
Metoda BLW omogoča, da se otrok spoznava z različnimi oblikami, strukturami, okusi, barvami in vonji živil. Malčki se navajajo na žvečenje, hrano sami otipajo in jo nosijo v usta, izbirajo koščke, ki so jim zanimivi, okusni, privlačni. To spodbuja motorični razvoj in koncentracijo. Otroka je treba pri tem opazovati in ga s hranjenjem ne siliti. Hrana naj bo na začetku uvajanja dobro prekuhana in take strukture, da ne predstavlja tveganja za aspiracijo, oziroma take strukture, da jo otrok lahko pogoltne oziroma izpljune ali izkašlja. Če je otrok zdrav, živahen, se normalno razvija in normalno pridobiva na telesni masi, smo lahko prepričani, da poje toliko, kolikor mu ustreza in potrebuje.
Ne hitite!
Pri uvajanju goste hrane se nam ne sme muditi, vzeti si moramo čas. Za vsakega otroka je to popolnoma nova izkušnja, na katero se mora privaditi. Če bomo iz vsega skupaj naredili neko hitenje in priganjanje otroka, da čim prej poje, bo to za njega negativna izkušnja. Negativna izkušnja pa prinese težave z uvajanjem goste hrane.
Pomemben zgled staršev
Pri učenju prehranskih navad je najbolje postaviti dober zgled. Lažje bo otroka prepričati v uživanje zelenjave, če jo bomo uživali sami. O tem, kakšne navade imamo, je priporočljivo razmišljati že takrat, ko se odločimo, da bomo imeli otroka, se pravi, še pred spočetjem. Vsaj tri mesece prej je dobro skrbeti za zdrave prehranske navade, se dovolj gibati, se odreči alkoholu in cigaretam. Med nosečnostjo pa se je treba zavedati, da vse prehaja skozi placento. Prav tako v času dojenja z mlekom. Že v tem času se otrok začne privajati na različne okuse.
Otroci se imajo seveda pravico odločiti, da nečesa ne bodo jedli. Vendar se velikokrat zgledujejo po starših. Denimo, veliko odraslih Slovencev ne zajtrkuje. Vendar se mi ves čas spotikamo le ob otroke, ki ne zajtrkujejo. Toda če otrok ne vidi starša, ki zajtrkuje, ne razume, zakaj bi moral zajtrkovati sam. Starši so običajno zelo skrbni in za otroka pripravijo zajtrk, četudi ga zase ne. Ko jih otrok vpraša, zakaj bi moral to pojesti, mu razložijo, da zato, ker je to zanj dobro. Kako naj si to otrok razloži? Ko si majhen, je dobro zajtrkovati, potem pa več ni?
Pri prehranskih navadah bi morali starši predstavljati zgled. Ne silite otroka s hrano. Treba je razumeti, da se rodimo s prirojenim občutkom za lakoto in sitost. Tega ritma otroku ne smemo uničiti. Ne smemo ga denimo siliti, da poje več, ker mi mislimo, da ni pojedel dovolj. Če bi nam uspelo ta ritem prenesti v odraslo dobo, ne bi imeli težav s težo.
Starši se pogosto zelo trudijo, da bi otrok jedel zdravo. Nato pa gredo denimo na kavo in dveletnemu otroku kupijo pol litra soka. Obremenijo ga s tako količino sladkorja, kot bi sami spili dva litra soka. Opozori še na eno pogosto napako, do katere pa pride, ko ima otrok krče. Pogosto se zgodi, da takrat mamica neha jesti kakšno zelenjavo ali stročnice ali kislo repo in zelje, ker ji je kakšna teta ali babica svetovala, da lahko to pomaga. Vendar se zdravi hrani nikakor ni priporočljivo odreči, niti ni znano, da bi to lahko kakor koli pomagalo. Krči so del narave. Ne vemo, kaj jih povzroča ter zakaj imajo nekateri otroci hujše krče, drugi ne. Vendar minejo.
Kaj naj dojenčki ne bi jedli?
- Soli in soljene hrane
- Sladkorja, sladil
- Med šele po prvem letu starosti (zaradi spor Clostridium botulinum, ki lahko povzročijo hudo zastrupitev)
- Sladkih pijač, napitkov, ki delujejo poživljajoče (pravi čaj, kola)
- Kravjega mleka kot samostojnega napitka
- Začinjene hrane z ostrimi začimbami
- Predelanih mesnih izdelkov, ki vsebujejo veliko nitritov
- Ocvrtih jedi
- Margarine
- Predelane in vnaprej pripravljene hrane
- Surovega mesa, surovih rib
- Školjk in drugih morskih sadežev
- Velikih rib, ki so na koncu prehranjevalne verige in lahko vsebujejo višje koncentracije živega srebra
- Sirov s plesnijo
- Mehko kuhanih jajc
- Surovih jajc, jajčnega beljaka
- Gob
Vsekakor se odločite po svoji presoji, pridobite kakovostne, zaupanja vredne informacije, opazujte dojenčka, sledite mu in naredili boste najboljše, kar lahko!