V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKC Maribor) se odvija preiskava, ki naj bi razjasnila okoliščine tragične smrti mlade porodnice, ki je umrla le tri dni po tem, ko je na svet prijokala njena zdrava deklica. Dogodek, ki je pretresel tako svojce kot javnost, je sprožil vrsto vprašanj o kakovosti zdravstvene oskrbe in morebitnih napakah pri zdravljenju. Kriminalisti in zdravniki namreč skušajo ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo, zakaj je do zapleta prišlo in ali je bilo ravnanje zdravstvenega osebja v skladu s sodobno medicinsko doktrino.
Sprejem in odločitev o načinu poroda
Prvega marca so v porodnišnico UKC Maribor sprejeli žensko v 39. tednu nosečnosti. Njena ginekologinja ji je svetovala porod s carskim rezom, saj je bil plod v maternici v medenični vstavi, kar pomeni, da ni bil obrnjen z glavo navzdol. Kljub temu pisnemu priporočilu, so ji v mariborski porodnišnici ob sprejemu svetovali obrat ploda in sprožitev običajnega poroda. S tem predlogom se je porodnica strinjala, čeprav naj bi imela s seboj pisno mnenje svoje ginekologinje, ki je poudarjalo nujnost carskega reza.
Po neuradnih informacijah, ki jih navaja časnik Večer, naj bi porodnica med poskusom obrata ploda utrpela poškodbe, ki so privedle do notranjih krvavitev. Za izbrani postopek, ki so ji ga svetovali v porodnišnici, je sicer porodnica podpisala privoljenje.
Zapleti po porodu in smrt
"Ves čas bivanja v porodnišnici je bilo stanje ploda in matere popolnoma normalno," so dogodek opisali v UKC Maribor. "Opravljen je bil carski rez, otrok je bil kmalu po porodu v dobrem stanju. Po porodu se je stanje porodnice močno poslabšalo. Preseljena je bila v intenzivno enoto. Pacientka je umrla 4. marca."
Vodstvo UKC Maribor je takoj po dogodku sklenilo, da se zaradi zagotavljanja nepristranske obravnave obdukcija opravi na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Direktor mariborskega kliničnega centra, Anton Crnjac, je sprožil tudi interni strokovni nadzor, ki naj bi v mesecu dni podal svoje izsledke. Ta nadzor bo skušal odgovoriti na ključno vprašanje, ali je bilo zdravljenje porodnice v skladu z veljavno medicinsko doktrino.
Možni vzroki in pravna odgovornost
V UKC Maribor ugibajo, da je najverjetneje šlo za embolijo s plodovnico, zaplet, ki se po njihovih besedah dejansko ne da preprečiti. Embolija s plodovnico je redka, a izjemno nevarna zaplet nosečnosti in poroda, pri katerem pride do prodora plodovnice v materino krvno obtok. To lahko povzroči hude reakcije, vključno s srčnim popuščanjem, pljučnim embolizmom in koagulopatijo, kar lahko hitro vodi v smrt.
Glede pravne plati primera je odvetnica Ula Tomaduz iz odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut pojasnila, da je kazenska odgovornost za malomarno zdravljenje podana, ko se ugotovi, da je zdravstveni delavec s krivdno obliko malomarnosti ravnal v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke ter tako povzročil prepovedano posledico - smrt ali občutno poslabšanje zdravja. Poudarila je, da mora biti dejanje pri kazenski odgovornosti natančno opisano v zakonu, medtem ko je civilna odgovornost mogoča tudi brez obstoja kazenske odgovornosti. Odškodnino je lažje uveljavljati, če je s pravnomočno sodbo že ugotovljena storitev kaznivega dejanja. Če pa se izkaže, da napake pri zdravljenju ni bilo, govorimo o zapletu, ki se lahko zgodi tudi ob strokovno neoporečni obravnavi.
Primerjava z drugimi primeri in statistika
Primer smrti porodnice v Mariboru je ponovno odprl razpravo o varnosti porodov v Sloveniji. Čeprav Slovenija glede na statistiko sodi med varnejše države za rojevanje, se tragedije žal še vedno dogajajo.
V zadnjem desetletju prevladujejo indirektne maternalne smrti, pri čemer je najpogostejši vzrok rak. Smrt v porodnišnici je izredno redka. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v obdobju od 2015 do 2017 zabeležil povprečno pet smrti na 100.000 živorojenih otrok, kar je pod povprečjem Evropske unije. Vendar pa je NIJZ opozoril, da krivulja v Sloveniji močno niha, saj že ena smrt močno zaniha statistiko ob približno 20.000 porodih letno.
Slovenija se lahko pohvali z nizko perinatalno umrljivostjo otrok, težjih od 1000 gramov. Leta 2019 je znašala 2,2 na 1000 rojstev, leta 2020 pa se je povečala na 3,3 na 1000 rojstev, kar je še vedno nižje od evropskega povprečja.
Stopnja umrljivosti mater se povečuje, kažejo novi statistični podatki
ZDA kot primer slabše prakse
V Združenih državah Amerike imajo najslabšo statistiko maternalne umrljivosti v zahodnem svetu. Leta 2020 je na 100.000 živorojenih otrok umrlo 23,8 ženske, pri temnopoltih ženskah pa je ta stopnja še dvakrat ali trikrat višja. Strokovnjaki to pripisujejo slabši zdravstveni oskrbi, večji pogostosti kroničnih težav, strukturnemu rasizmu in implicitnim pristranskostim. Napovedujejo, da se bo razmere še poslabšala v primeru razveljavitve sodbe Roe proti Wade, ki bi ukinila splošno pravico do splava, kar bi lahko povečalo stopnjo maternalne umrljivosti za dodatnih 20 odstotkov.
Vloga ginekoloških pregledov in transparentnost
Mateja Kožuh Novak, upokojena ginekologinja in zagovornica reproduktivnih pravic žensk, poudarja, da "zdrava nosečnica zaradi nosečnosti in poroda ne sme umreti." Vsaka smrt je po njenih besedah huda travma, zato je ključno, da se takšni primeri skrbno raziskujejo. Opozarja na pomen poznavanja dejavnikov tveganja, ki lahko pomagajo pri preprečevanju smrti, še posebej pri ženskah, ki ne obiskujejo redno ginekologov.
Kožuh Novak si prizadeva za večjo transparentnost v medicinski stroki, ki bi morala o takšnih primerih bolj odkrito komunicirati z javnostjo. "Če želijo imeti zaupanje ljudi, je to treba javno objaviti. Pogledati, koliko je bilo smrti, ki bi se jih dalo preprečiti, in povedati ljudem. Poglejte, tole in tole bomo naredili, da ne bo nobene več. Tega manjka, te komunikacije z javnostjo manjka," je poudarila.
Ginekološko varstvo v Sloveniji in na Hrvaškem
Ginekološko varstvo nosečnic je v Sloveniji dobro organizirano. Vsaki nosečnici pripada 10 preventivnih sistematičnih pregledov in en poporodni pregled. Zdravim nosečnicam sta namenjena dva ultrazvočna pregleda, medtem ko se pacientke s tvegano nosečnostjo podvržejo več kontrolam. Tudi perinatalna umrljivost je nizka, kar Slovenijo uvršča med najvarnejše države na svetu za rojevanje.
Na Hrvaškem pa se soočajo s težavami pri zagotavljanju ginekološke oskrbe, zlasti na jugu države in na otokih, kjer primanjkuje ginekologov. Nosečnice so prisiljene potovati na oddaljene lokacije že mesec pred porodom, da bi zagotovile ustrezno oskrbo, kar predstavlja dodatno psihično in fizično obremenitev.
Primer smrti dojenčice v UKC Maribor
V UKC Maribor so nedavno obravnavali tudi primer smrti 16-mesečne deklice, ki je bila sprejeta na Kliniko za pediatrijo z diagnozo okužbe z rotavirusi. Med diagnostičnim postopkom so se pojavile dodatne komplikacije, pljučnica s sumom na sepsa. Kljub intenzivni reanimaciji je deklica umrla tretji dan po hospitalizaciji. V tem primeru so prav tako odredili izredni interni strokovni nadzor, vključili so tudi Zdravniško zbornico Slovenije. Starši deklice so v stiku z odvetnikom, ki je vodil tudi primer smrti Bora Nekrepa, in izražajo podobne pomisleke glede komunikacije z zdravstvenim osebjem.
Pomembnost obveščanja patronažnih služb
V zvezi s smrtjo dojenčice, o kateri patronažna služba ni bila obveščena, je NIJZ izpostavil potrebo po ureditvi sistema obveščanja. Kljub veljavnemu pravilniku, ki nalaga pisno obveščanje patronažnih služb na dan odpusta novorojenčka, večina porodnišnic odgovornost prelagajo na matere. Obrazci se pogosto pošiljajo po pošti z zamudo, redko pa poteka obveščanje telefonsko ali z osebnim prevzemom informacij. NIJZ sodeluje z Ministrstvom za zdravje pri pripravi rešitev za zagotavljanje kontinuirane zdravstvene obravnave vseh pacientov v patronažnem zdravstvenem varstvu.
Primer smrti porodnice v UKC Maribor je torej močan opomnik na pomen skrbnega medicinskega ravnanja, transparentnosti in nenehnega izboljševanja zdravstvenega sistema, da bi se preprečile tragične izgube življenj.