Nosečnost prinaša številne fiziološke spremembe v telesu ženske, ki se pripravlja na prihod novega življenja. Ena izmed pogostejših, a včasih zaskrbljujočih sprememb, ki jih ženske opazijo, je povečanje ene ali obeh prsnih bradavic ter videz majhnih izrastkov ali sprememb na kolobarjih okoli njih. Te spremembe so pogosto povezane z naravnimi hormonskimi procesi, vendar lahko včasih kažejo tudi na druge, manj pogoste pojave. V tem članku bomo podrobno raziskali vzroke za te spremembe, njihovo pojavnost med nosečnostjo in po porodu, ter možnosti zdravljenja in obvladovanja.
Anatomija in fiziologija dojke v nosečnosti
Dojka je žleza, katere primarna vloga pri ženski je tvorba mleka. Sestavljena je iz 15-20 posameznih režnjev, sestavljenih iz žleznih mešičkov in mlečnih izvodil različnih velikosti. Ti se na koncu zlijejo v skupni mlečni vod, ki se odpre v bradavico. V dojki se nahaja tudi maščobno in vezivno tkivo, kar ji daje oporo in obliko, ter številne krvne žilice, mezgovnice in živci.
Dojka doseže svojo normalno velikost med šestnajstim in devetnajstim letom starosti, do popolnega razvoja pa pride šele v nosečnosti. Med nosečnostjo se izloča precejšnja količina hormonov, ki dojko preoblikujejo in pripravijo na njeno vlogo pri materinstvu. Hormoni, kot so estrogen, progesteron in prolaktin, spodbujajo rast žleznega tkiva, povečujejo prekrvavitev in povzročajo nabrekanje dojk. Z meseci nosečnosti žlezno tkivo, ki je potrebno za nastajanje mleka, zamenjata maščevje in podporno tkivo v dojkah, kar povzroči povečanje obsega oprsja. Zato se ne čudite, če boste med nosečnostjo in v času, ko boste dojili, potrebovali eno do dve številki večji nedrček.
Hormonske spremembe in njihov vpliv na bradavice
Med nosečnostjo se izloča znatna količina hormonov, ki ne vplivajo le na razvoj dojke kot celote, temveč tudi na videz in občutljivost bradavic in kolobarjev. Temne bradavice so pogosta sprememba med nosečnostjo. Bradavice na dojkah potemnijo in kolobar okrog njih se poveča. Na kolobarju se lahko pojavijo male bunkice - Morgnove gomoljčke. Te so žleze lojnice, ki začnejo v tem obdobju bolj izstopati in imajo vlogo pri mazanju bradavic ter tako preprečujejo izsušitev in razpoke.
Prav tako se lahko med nosečnostjo na koži pojavijo akne, kar je znak hormonskih sprememb. Ko se bo telo navadilo na spremembo in se bo raven hormonov uredila, se bo koži povrnil zdrav sijaj. Nekatere nosečnice se pritožujejo nad rdečico, vendar po porodu ta običajno izgine. Dermatologi svetujejo, da obraza ne izpostavljate soncu. Močnejši lasje so prav tako posledica hormonskih sprememb; lasje med nosečnostjo hitreje rastejo in se tudi ne lomijo tako hitro. Prav tako ženski v veselem pričakovanju po telesu hitreje rastejo dlake, zato je pogosto depiliranje neizbežno. Nelomljivi nohti, tako na rokah kot nogah, so še ena izmed pozitivnih sprememb.
Pogosti vzroki za spremembe na bradavicah v nosečnosti
Poleg naravnih hormonskih sprememb obstajajo še drugi dejavniki, ki lahko povzročijo spremembe na bradavicah in kolobarjih med nosečnostjo.
Kandidiaza bradavice (glivična okužba)
Glivična okužba bradavice, znana tudi kot kandidiaza bradavice, je glivična okužba, ki lahko povzroči nelagodje, srbenje in rdečico okoli bradavice in areole. To stanje je najpogostejše pri doječih ženskah, vendar lahko prizadene vsakogar. Okužbo povzroči čezmerna rast kvasovk, običajno glivice, imenovane Candida, ki uspeva v toplih in vlažnih okoljih. Glivična okužba bradavic je okužba predela bradavic, ki jo povzroči prekomerna rast glivice Candida. Ta okužba lahko povzroči simptome, kot so srbenje, rdečina, bolečina in pekoč občutek okoli bradavice in areole. Pri doječih ženskah lahko okužba s kvasovkami prizadene tudi otrokova usta, kar povzroči soor.
Glivične okužbe bradavic so posledica prekomernega razraščanja glivice Candida, ki je naravno prisotna na koži in sluznicah. Vendar pa lahko nekateri dejavniki spodbudijo rast te glive, kar povzroči okužbo. Dojenje: Doječe ženske so izpostavljene večjemu tveganju za razvoj glivičnih okužb bradavic zaradi vlažnega in toplega okolja, ki ga ustvarjajo otrokova usta. Uporaba antibiotikov: Antibiotiki lahko porušijo ravnovesje bakterij v telesu in zmanjšajo število zdravih bakterij, ki pomagajo nadzorovati rast kvasovk.
Glivične okužbe bradavic lahko povzročijo vrsto simptomov, ki se lahko razlikujejo po resnosti. Srbenje in draženje: Eden najzgodnejših znakov glivične okužbe bradavice je srbenje ali draženje okoli bradavice in areole. Drugi znaki vključujejo rdečico, bolečino, pekoč občutek in razpokano ali krvavečo kožo na bradavici.
Diagnosticiranje glivične okužbe bradavic običajno vključuje fizični pregled in pregled vaše zdravstvene anamneze. V nekaterih primerih vam lahko zdravnik vzame vzorec s prizadetega območja, da preveri prisotnost kandide. Za glivične okužbe bradavic je na voljo več možnosti zdravljenja, od domačih zdravil do protiglivičnih zdravil na recept. Ohranjajte območje suho, saj Candida uspeva v toplih in vlažnih okoljih; ohranjanje bradavičke suhe in izpostavljene zraku lahko pomaga preprečiti nadaljnjo rast kvasovk. Pravilna higiena: Bradavice nežno umijte s toplo vodo in blagim milom, da preprečite draženje. Nanesite kokosovo olje, ki ima naravne protiglivične lastnosti in lahko pomaga pomiriti razdraženo kožo. Protiglivične kreme brez recepta, kot sta klotrimazol ali mikonazol, lahko pomagajo pri zdravljenju okužbe. Pomembno je, da med zdravljenjem nadaljujete z dojenjem, vendar boste morda morali narediti prilagoditve, na primer zagotoviti, da se otrok pravilno zapahne, in preprečiti poškodbe bradavic. Čeprav glivične okužbe bradavic običajno niso nalezljive, se lahko glivice razširijo iz bradavic v otrokova usta in povzročijo ustni soor. S pravilnim zdravljenjem se glivična okužba bradavic običajno izboljša v nekaj dneh do enem tednu.
Kondilomi (genitalne bradavice)
V nekaterih primerih se na kolobarjih okoli prsnih bradavic lahko pojavijo majhne "bradavičke" pecljate oblike, ki jih lahko zdravniki diagnosticirajo kot kondilome. Kondilomi so spolno prenosljive bradavice, ki jih povzroča humani papiloma virus (HPV). Čeprav so bolj pogosti na genitalnih območjih, se lahko pojavijo tudi na drugih delih telesa, vključno z dojko, zlasti med nosečnostjo zaradi hormonskih sprememb in oslabljenega imunskega sistema.
Primer, ki je omenjen v uporabniških podatkih, opisuje žensko v 31. tednu nosečnosti, ki je razvila majhne, pecljate bradavičke okoli bradavic, od katerih sta dve postali rjavi in odpadli, pojavljajo pa se nove. Podobne spremembe so se pojavile tudi v popku. Ginekologinja je menila, da gre za luščenje kože, medtem ko je splošna zdravnica predlagala, da gre za kondilome, ki so nastali zaradi hormonov in bodo po porodu izginili. Skrb je predvsem zaradi dojenja, saj se ženska boji poškodb prsi ali okužbe dojenčka.
Če gre za kondilome, je pomembno vedeti, da so ti lahko virusnega izvora. Čeprav se pogosto pojavijo med nosečnostjo in se po porodu umirijo, je obisk pri dermatologu lahko koristen za natančno diagnozo in oceno tveganja za dojenje. Dermatolog lahko oceni, ali je potrebna kakršna koli intervencija pred porodom, ali pa je dovolj opazovanje in nadaljnje spremljanje. V nekaterih primerih se lahko kondilomi odstranijo z elektrokoagulacijo, vendar je treba pred posegom v nosečnosti skrbno pretehtati koristi in tveganja.
Druge benigne spremembe na dojkah
Poleg glivičnih okužb in kondilomov obstaja več drugih benignih (nerakavih) sprememb na dojkah, ki se lahko pojavijo med nosečnostjo ali kadarkoli v življenju ženske. Te vključujejo:
- Ciste: To so najpogostejši benigni tumorji dojk. Gre za manjše ali večje bulice, ki so napolnjene s tekočino. Ženska si jih največkrat zatipa sama, po otipu so elastične in imajo gladke robove. Nekatere ženske zaradi njih občutijo manjše bolečine. Na mamografiji so ciste vidne kot goste spremembe. Če je postavljen sum na cisto, opravijo ultrazvočni pregled. Benigne ciste so navadno večje od 1,4 cm, okrogle ali ovalne ter dobro omejene. Kadar je postavljena diagnoza ciste, največkrat sledi aspiracija tekočine s pomočjo tanke igle. Če je tekočina čista in brez krvavih primesi, gre načeloma za benigno dogajanje.
- Fibroadenomi: To so majhni benigni tumorji, ki najpogosteje nastanejo pri ženskah, starih 20-40 let. Izhajajo iz vezivnega in žleznega tkiva dojke. Nosečnost in dojenje lahko povečata rast fibroadenoma. Po otipu so nekoliko trši in za razliko od rakavih tvorb dobro omejeni. Zaradi natančne diagnoze se zdravnik po mamografski preiskavi velikokrat odloči za odstranitev tkiva in pregled pod mikroskopom.
- Fibrocistična bolezen: Pri tej spremembi gre za hkratni pojav bolečin v dojkah, cist in vozličkov.
- Kalcinacije: To so majhni ali večji depoziti kalcija, ki se odlagajo v tkivu dojke. Ženska jih načeloma ne more sama zatipati, so pa vidni na mamografskem posnetku. Najdejo jih pri več kot polovici žensk po dopolnjenem 50. letu.
- Razširitev mlečnih vodov (ektazija): Z leti mlečni vodi neredko postanejo širši, kar je del običajnega procesa staranja dojke. Če se pretirano razširijo, lahko pride do uvlečenja prsne bradavice. Občasno ektazijo spremlja izcedek iz prsne bradavice ali grčavost dojke.
Vdrtost bradavic in težave pri dojenju
Vdrtost bradavic je pogosta težava, s katero se sooča približno deset odstotkov žensk. Lahko je posledica prirojenih dejavnikov ali pridobljenih, na primer zaradi brazgotinjenja v izvodilih mlečne žleze po dojenju. Ločimo različne stopnje vdrtosti. Pri blagi obliki so bradavice večino časa vdrte, a se ob skrčenju mišic ob dotiku ali hladnem dražljaju izbočijo. Pri vmesni stopnji se bradavice zelo redko izbočijo in takoj povrnejo v prvotno vdrto stanje.
Vdrtost in skrčenje izvodil mlečnih žlez lahko povzroča resne težave pri dojenju. V najhujših primerih se bradavice nikoli ne izbočijo, dojenje ni možno, prisotne pa so lahko tudi težave s higieno in ponavljajočimi vnetji. Težave z vdrtostjo bradavic je v večini primerov mogoče rešiti s krajšim kirurškim posegom v lokalni anesteziji. Skozi rez v spodnjem delu bradavice prekinemo vezivne trakove. Odvisno od stopnje vdrtosti je potrebno prekiniti tudi izvodila mlečne žleze, kar lahko oteži in v redkih primerih celo onemogoči dojenje. Z notranjim šivom bradavico zadržimo v izbočenem položaju.
Zaradi prekinitve in brazgotinjenja se pogosto prehodnost izvodil mlečnih žlez ne vzpostavi v celoti, zato se lahko zgodi, da je dojenje po posegu oteženo ali celo nemogoče. Svetuje se, da se s posegom počaka do zaključka dojenja, razen v primeru hude stopnje vdrtosti, ki povzroča funkcionalne težave.
Poškodovane bradavice med dojenjem
V prvih dneh po porodu so prsne bradavice bolj občutljive in boleče zaradi raztezanja kolagenskih vlaken. Najpogostejši vzrok za poškodbe prsnih bradavic je nepravilno pristavljanje in odstavljanje novorojenčka. Poškodovane bradavice so boleče, razpokane in lahko tudi zakrvavijo.
Raziskave kažejo, da se večina mamic sooča z bolečimi, pordelimi, oteklimi in razpokanimi prsnimi bradavicami že v porodnišnici, težava pa se navadno nadaljuje ali celo stopnjuje tudi po prihodu domov. Zdravljenje poškodovanih prsnih bradavic se lahko z različnimi negovalnimi sredstvi še poslabša, zato je zelo pomembna izbira zdravljenja. Cilj zdravljenja je omilitev bolečine ter hitra regeneracija bolečega in poškodovanega tkiva. Da preprečimo dodatno draženje poškodovanega tkiva, se izogibamo pretiranemu umivanju, brisanju in uporabi mazil.
Terapevtske blazinice, kot so Nursicare, lahko pomagajo pri hitri regeneraciji bolečega in poškodovanega tkiva ter zmanjšajo bolečino in otekanje. Te blazinice varujejo pred okužbo in drgnjenjem oblačil, kar omogoča hitrejše celjenje. Ker se nobena sestavina obloge ne izloča na površino prsne bradavice, so varne tudi za dojenčka. Pred dojenjem umivanje in izpiranje dojke ni potrebno.
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Čeprav so številne spremembe na bradavicah med nosečnostjo normalne in se po porodu umirijo, je v nekaterih primerih nujen posvet z zdravnikom.
- Sum na okužbo: Če opazite znake glivične okužbe, kot so močno srbenje, rdečina, bolečina ali pekoč občutek, je priporočljivo obiskati zdravnika ali farmacevta za ustrezno protiglivično zdravljenje.
- Neznane izrastke ali spremembe: Če se na kolobarjih pojavijo neobičajne bradavičke, izrastki ali spremembe, ki jih niste imeli pred nosečnostjo, je priporočljivo obiskati dermatologa za natančno diagnozo, še posebej, če obstaja sum na kondilome. Kot je razvidno iz primerov, lahko ginekolog izda napotnico za dermatologa.
- Izcedek iz bradavice: Čeprav je izcedek iz bradavice lahko nevaren, se pogosteje pojavlja pri predmenopavzalnih ženskah. Če opazite krvavkast izcedek ali izcedek, ki ga ne povezujete z dojenjem ali nosečnostjo, je priporočljiv pregled pri zdravniku.
- Bolečine, ki ne izzvenijo: Če bolečine v dojkah ali bradavicah ne izzvenijo v nekaj dneh po koncu menstruacije (če niste noseči) ali so zelo hude med nosečnostjo, je potreben strokovni pregled.
- Zatrdline v dojki: Če med samopregledovanjem dojk zatipate kakršno koli zatrdlino ali spremembo, ki vas skrbi, se takoj odpravite do izbranega osebnega zdravnika ali ginekologa. Tudi nosečnice in ženske, ki dojijo, lahko zbolijo za rakom dojke.
Redno samopregledovanje dojk je ključnega pomena, saj lahko le s tem ukrepom pravočasno odkrijemo benigne ali maligne spremembe. Vsaki ženski, tako mlajši kot starejši, mora dosledno pregledovanje dojk postati vsakomesečna navada. Najbolje je, da s pregledovanjem dojk pričnejo ženske po dopolnjenem 20. letu, najprimernejši čas je po zaključeni menstruaciji.
Zaključek
Spremembe na bradavicah med nosečnostjo so pogosto zgolj odraz naravnih hormonskih procesov, ki pripravljajo telo na dojenje. Temnejše bradavice, povečani kolobarji z izstopajočimi žlezami so povsem normalni pojavi. Vendar pa je pomembno biti pozoren na morebitne nenavadne spremembe, kot so glivične okužbe ali kondilomi, ki lahko zahtevajo zdravniško obravnavo. Z ustrezno nego, pravilno tehniko dojenja in rednim samopregledovanjem lahko večino težav obvladamo in zagotovimo zdravje ter dobro počutje tako matere kot otroka. V primeru dvomov ali skrbi se vedno posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom.