Razvoj dojenčka je dinamičen proces, poln novih odkritij in mejnikov. V obdobju od kobacanja do samostojne hoje, ki ga imenujemo obdobje vertikalizacije, dojenček razvija ključne gibalne spretnosti, ki so nujne za njegovo nadaljnjo rast in samostojnost. Hkrati pa se starši pogosto srečujejo s težavami pri odvajanju blata pri svojih malčkih, kar lahko povzroča nelagodje in skrb. Ta članek bo obravnaval tako vaje, ki spodbujajo gibalni razvoj dojenčka, kot tudi nasvete in strategije za lažje kakanje, kar bo pripomoglo k splošnemu dobremu počutju in zdravju vašega otroka.
Gibalni razvoj: Od kobacanja do hoje
Obdobje vertikalizacije je ključno za razvoj koordinacije, moči in ravnotežja.
Kobacanje po vseh štirih: Temelj gibalnega razvoja
Ko dojenček osvoji kobacanje po vseh štirih, si zgradi primerno mišično aktivnost in stabilnost v trupu. Ta faza je izjemno pomembna, saj poleg drugih koristi kobacanje dojenčku omogoča razvoj moči, ki mu bo zelo prav prišla pri vstajanju ob opori ter kasneje ob sami stoji in hoji ob opori, vse do samostojne hoje. Kvaliteta gibalnega razvoja je ključnega pomena, zato moramo biti pozorni na to, kako otrok izvaja gibe, ne le na to, kako hitro napreduje. Bolj pomembno kot kdaj, je pomembno, kako in s kakšno kvaliteto otrok osvoji določen gibalni vzorec.
Vstajanje ob opori: Prvi koraki k samostojnosti
Ko je otrok dovolj pripravljen, bo sam od sebe začel z iskanjem primerne opore za vstajanje. Običajno začnejo vstajati tam, kjer je opora primerna, da se je lahko dobro oprimejo z rokami. Prve poskuse vstajanja ob opori običajno izvedejo tako, da se v stoječi položaj potegnejo z rokami, odriva od nog je malo. Kljub temu, da prvi poskusi vstajanja ob opori včasih niso ravno najbolj pravilni, mora tem prvim ˝napačnim˝ poizkusom kmalu slediti bolj izpopolnjeno in bolj pravilno vstajanje ob opori.
Spodbujamo ga tako, da bo še vedno čim več naredil sam. Ne premikamo in ne postavljamo mu nog pasivno, saj bo iz pasivnega premikanja nog veliko manj učinka in aktivnosti, kot če mu le minimalno pomagamo. Kar zmore sam, naj dejansko čim več naredi sam. Večkrat ko bo samostojno vstal in stal ob opori, več izkušenj bo dobil. Tako bo lažje uskladil in ustrezno kontroliral mišično aktivnost nog, trupa in celega telesa. Tako se bo počasi naučil, da za stojo ne potrebuje maksimalne aktivnosti mišic nog. Ugotovil bo, da to aktivnost lahko uskladi in jo zmanjša do te mere, da bo posledično stoja bolj sproščena, na celih stopalih. Kljub temu, da je na začetku to še sprejemljivo in je ta neusklajena mišična aktivnost še nekako normalna, mu pri tem lahko pomagamo. Tako bo prej dobil pravi občutek in prej znal uskladiti svojo mišično aktivnost, da ta začetna faza usklajevanja čim prej mine.
Spuščanje na nazaj na podlago: Ključna spretnost za varnost
Tako kot vstajanje je tudi spuščanje nazaj na podlago podvig, ki ga mora otrok še osvojiti. Ni samoumevno, da če otrok zmore vstati ob opori, da se zna tudi spustiti nazaj na podlago. Za vse to potrebuje otrok veliko ponavljanja. Iz ponavljanja in novih poizkusov se nauči in pridobi izkušnje, da potem lahko gibalni vzorec izpelje na najbolj kvaliteten način. Ko otrok osvoji vstajanje in spuščanje ob opori, ne bo minilo dolgo, ko bo začel s prvimi poskusi hoje ob opori vstran.
Hoja ob opori vstran: Razvoj ravnotežja in koordinacije
Hoja ob opori vstran je izrednega pomena. Pomeni prenos teže iz ene noge, da je druga prosta in jo lahko prestavi naprej, čemur sledi prenos teže na nogo, ki jo je prestavil, da lahko primakne še drugo nogo. Preden dejansko naredi korak vstran, nekaj časa otrok le prenaša težo iz ene noge na drugo. Ti prenosi teže in hoja vstran so pomembni iz vidika stranskih vzravnalnih reakcij, ki so pri kakršnem koli gibanju zelo pomembne. Otroka nikoli ne priganjamo in ne forsiramo, lahko ga le vzpodbudimo s kvalitetno vzpodbudo. Same hoje ne treniramo.
Ko se otrok enkrat počuti stabilnega z ustreznim ravnotežjem, dovolj močnega in z ustrezno mišično stabilnostjo v položaju stoje ob opori in hoji ob opori vstran, ga bo motivacija oziroma radovednost in novi izzivi pripeljali do tega, da bo začel s preprijemanjem med različnimi oporami. Ko mu hoja ob opori, preprijemanje, opora s trupom in ostalo ne dela več težav, bomo opazili, da je otrok poiskal način, da se preizkusi tudi v hoji naravnost.
Hoja: Cilj gibalnega razvoja
To bo dosegel tako, da bo začel s potiskanjem različnih predmetov pred seboj. Ko otrok osvoji potiskanje predmetov pred seboj, nekateri tudi že prej, bo začel tudi s poskušanjem hoje ob opori z eno roko. Kmalu sledijo tudi prvi samostojni koraki naprej brez opore, torej samostojna hoja.
Še enkrat poudarjamo, da je zelo pomembno, da hoje otroka ne učimo, ga ne vodimo za roke, ga ne dajemo v hojce. Otroku pustimo prosto pot raziskovanja in odkrivanja gibalnih vzorcev. Pri tem mu lahko preko kvalitetnih vzpodbud pomagamo k razvoju čim kvalitetnejših čutno gibalnih izkušenj, ki jih bo kasneje ustrezno vključil v svoje vzorce gibanja in drže.
Začetki kobacanja in samostojnega posedanja - vaje
Težave s kakanjem pri dojenčkih: Razumevanje in reševanje
Zaprtost je zelo pogosta motnja prebavil v otroški dobi. Gre za motnjo v odvajanju (defekaciji) blata. Otrok prvo blato odvaja v prvih 24 do 48 urah po rojstvu in se nauči redno odvajati blato v prvih dveh do treh letih po rojstvu. Pri zaprtosti ni pomembno število odvajanj, pač pa simptomi in znaki, ki nastanejo zaradi nerednega odvajanja. Gre za odvajanje trdega blata, ki ga spremljajo bolečine v trebuhu, napenjanje, pojavljanje sveže krvi na površini blata zaradi poškodb predela zadnjika, uhajanje blata (enkopreza) ali celo bruhanje.
Razumevanje zaprtja pri dojenčku
Zaprtje pri dojenčku je za otroka izjemno stresno obdobje, ki mu povzroča nemalo neugodja in bolečin. Prepoznaš ga lahko po treh dejavnikih: trdo blato, bolečina med odvajanjem blata (ki jo velikokrat spremlja jok) in neredno ter manj pogosto odvajanje. Pri dojenčkih, ki jih mamice dojijo, je zaprtost manj pogosta. Ker mamino mleko deluje kot naravno odvajalo, je njihovo blato nežno rumene barve in večinoma mehko. Dojeni novorojenčki večinoma odvajajo takšni po hranjenju, medtem ko starejši lahko zdržijo več dni brez umazane pleničke. Dokler je blato mehko, ne gre za zaprtje. Če ste pred kratkim nehali dojiti in otroka privajate na nadomestno mleko, lahko opazite nekatere spremembe pri odvajanju blata otroka. Lahko postane gostejše, trše ali spremeni barvo, hkrati pa ima lahko otrok tudi težave z vetrovi.
Simptomi zaprtosti so pri dojenčkih in otrocih podobni kot pri odraslih osebah, vendar slednji lažje sporočijo svoje stanje. Zato je izjemno pomembno, da starši opazujejo stanje otroka in redno pregledujejo njegovo blato. Če opazita spremembe, je o tem dobro obvestiti pediatra. Še posebej bodita pozorna, če opazita: večje kose blata, sledi krvi v blatu, napenjanje in trd otroški trebušček, razdražljivost in nelagodje otroka, odvajanje, ki traja dlje kot 10 minut in je naporno, velikokrat brez želenega rezultata, pogostejše polivanje ali bruhanje.
Kljub temu, da je glavni simptom zaprtja spremenjena rutina odvajanja, je vsak otrok drugačen, hkrati pa je popolnoma normalno, da se pogostost spreminja tudi z odraščanjem. Zato dobro spoznajte svojega otroka in njegove navade, da boste lahko kar najbolje ocenili, kdaj nastopijo odstopanja.
Vzroki za zaprtje pri otroku
Vzroki za zaprtje so lahko organski ali funkcionalni (praktični). Organski dejavniki so izjemno redki in se pojavijo pri manj kot 5 % dojenčkov ter morajo biti klinično dokazani. Mednje spadajo: Hirschsprungova bolezen, hipotiroza, hiperkalcemija, spina bifida ali spina bifida occulta, zdravila, ki zapirajo (npr. opijati), še posebej pri otrocih z razvojnimi ali vedenjskimi motnjami.
Funkcionalni dejavniki so veliko bolj pogosti in so vzrok za zaprtje pri več kot 95 % otrok. Na zaprtje otroka tako lahko vpliva:
- Zadrževanje blata: Zaradi bolečin, ki mu jih odvajanje povzroča, se otrok boji kopalnice ali se izogiba stranišču. Nekateri celo nočejo prekiniti igre zaradi predhodnih izkušenj in raje »potrpijo«.
- Težave z navajanjem na samostojno uporabo stranišča ali kahlice: Če ste otroka prehitro začeli navajati na kahlico ali stranišče, se lahko otrok upre in začne zadrževati blato. Potreba po odvajanju lahko tako iz uporniškega dejanja hitro preraste v nezavedno težavo, ki jo je težko odpraviti.
- Spremembe v prehrani: Otroci, ki ne zaužijejo dovolj vlaknin, zelenjave in tekočine, imajo večje možnosti za zaprtje. Ta težava je velikokrat prisotna pri prehodu na tršo hrano med četrtim in šestim mesecem starosti.
- Spremembe v dnevni rutini: Kakršna koli sprememba v otrokovem življenju lahko vpliva na njegovo presnovo. To vključuje potovanja, vremenske spremembe, selitev ali splošni stres, velikokrat pa na zaprtost vpliva tudi začetek obiskovanja vrtca. Nekateri otroci ne želijo uporabljati javnih stranišč, kar dodatno prispeva k zaprtosti.
- Alergija na kravje mleko: Alergija ali laktozna intoleranca lahko vplivata na zaprtost, prav tako tudi prekomerno uživanje mlečnih izdelkov.
- Prehranjevanje z nadomestnim mlekom: Dojenčki, ki se ne dojijo, so bolj nagnjeni k zaprtosti, saj je nadomestno mleko gosto in je velikokrat težko prebavljivo. Poskrbite, da je formula, ki jo uporabljate, primerna za dojenčke in blagodejno vpliva na njihov presnovo.
- Premalo telesne dejavnosti: Če se otrok ne giblje dovolj in pogosto sedi, lahko to povzroči zaprtost. Telesna dejavnost pospeši metabolizem, zato lahko pomanjkanje vadbe vodi do upočasnjene prebave.
- Dedovanje: Otroci, ki imajo sorodnike s podobnimi težavami, so bolj nagnjeni k zaprtju.
Kako lahko pomagamo dojenčku pri zaprtju?
Na razvoj otroka vplivajo mnogi biološki, psihološki in družbeni dejavniki, ki lahko tudi prispevajo k zaprtosti, če otroku povečajo stres. Najpomembnejše je, da otroku zagotovite mirno okolje za rast in razvoj ter redno spremljate polne pleničke in obiske stranišča. Pri zaprtosti, kjer zdravstvena pomoč ni potrebna, lahko otroku pomagate že z nekaterimi domačimi pripravki ali spremembami navad:
- Uživanje več tekočin: Pri zaprtju je blato trdo in suho. Tekočine ga zmehčajo, s tem pa je odvajanje lažje in brez bolečin. Voda je priporočljiva, pri starejših lahko vpeljete tudi čaj. Če dojenčka hranite s formulo, preverite pripravo. Morda ne dodate dovolj vode ali dodate preveč praška.
- Pogostejše dojenje: Če dojenčka dojite, lahko poskusite dojiti večkrat na dan. Pred tem se vsekakor pogovorite z zdravnikom. Dodatno pomaga večji vnos vlaknin v mamini prehrani.
- Zamenjajte nadomestno mleko: Če dojenčka hranite s formulo po steklenički, se posvetujte s svojim pediatrom in jo zamenjajte za primernejše nadomestno mleko. AR formule (anti-refluks) vedno povzročijo spremembe odvajanja v smislu zaprtja, pri otroku, ki je imel težave že prej, pa še bolj izrazito. Če AR formula ni več potrebna, dajte navadno formulo.
- Povečajte vnos vlaknin: Vlaknin naše telo ne more prebaviti, a se vseeno trudi. Pri tem pospeši metabolizem, kar blagodejno vpliva na zaprtje. Na otroški jedilnik za otroke po 6. mesecu starosti dodajte vedno več trde hrane, predvsem sadje, zelenjavo, žita in stročnice. Za vašega najmlajšega je najboljše začeti z jabolki, hruško ali grahom.
- Uvajate povsem po enakih načelih kot jih svetujemo, le da se izogibate korenčku, rižu in bananam, ki znano zapirajo. Uvedete bučke, cvetačo (s krompirjem). Za lažje kakanje lahko olupljeno grozdje brez pešk.
- Pri prvem sinu ste mi pri enem zaprtju svetovali, naj mu dam grozdje (spasirano brez pešk in lupine) - verjetno ni prezgodaj?
- Redna telesna dejavnost: Spodbujajte svojega otroka, da se čim več giblje. Telesna dejavnost namreč pospeši metabolizem. Pri dojenčkih lahko pomagate tudi sama - premikajte nogice in masirajte trebušček. To bo sprostilo mišice in pospešilo prebavo.
- Dojenček naj leži na hrbtu, medtem ko ga držimo za nogice in jih premikamo tako, da kroži, kot bi kolesaril. Vajo lahko izvajate tako, da parkrat z nogami zaokrožite, naredite kratko pavzo, ter to ponavljate, dokler malček kaže zanimanje s smehom, brcanjem ali očesnim stikom.
- Dojenčki preležijo večino časa na hrbtu. Vajo lahko dojenček leži s trebuhom na igralni blazini ali pa na vašem prsnem košu medtem ko ležite. Dojenček bo dvignil glavo, da bi vas lahko pogledal v obraz. Položaj z glavo nazdol in nogami navzgor spodbuja dojenčkovo ravnotežje. Pri tej vaji lahko malčka prosto obračate okrog vašega telesa, tako stoje kot tudi v sede ali leže.
- Ustvarite rutino odvajanja: Obisk kopalnice ali sedenje na kahlici je lahko izjemno zahtevno za otroka, še posebej, če sta prisotna strah ali bolečina. Ustvarite navado odvajanja, ki bo otroka pomirila in spodbudila k obisku stranišča, hkrati pa ne bo pozabil nanj. Brez posvetovanja z zdravnikom ali pediatrom otroku nikakor ne dajajte odvajal, svečk ali klistirjev.
Hrana, ki pomaga pri lajšanju zaprtja
Pri uvajanju goste hrane je pomembno izbrati živila, ki spodbujajo prebavo. Izogibajte se hrani, ki zapira, kot so denimo banane, čokolada, kuhan korenček in riž. Določena živila, predvsem prehranske vlaknine, po drugi strani lahko olajšajo prebavne motnje, in sicer:
- Sadje: Slive in marelice (lahko tudi suhe), breskve, jabolka, hruške, grozdje in rozine.
- Zelenjava: Špinača, brokoli, beluši, zelena solata, ohrovt, bučke, cvetača (s krompirjem).
- Žita in stročnice: Polnozrnata žita v obliki polnozrnatega kruha, kosmičev, piškotov, krekerjev in testenin, kuhano belo meso ali riba.
- Fermentirani mlečni izdelki in izdelki s probiotiki.
Prav tako lahko za mehčanje blata dodate maščobe: olivno ali repično olje, tudi maslo.
Živila, ki jih je pri zaprtju priporočljivo omejiti ali se jim izogibati:
- Banane
- Korenček (še posebej kuhan)
- Riž (še posebej beli)
- Čokolada, čokolino, čokolešnik
- Mlečni riž in zdrob
- Mlečni izdelki v prevelikih količinah
Začetki kobacanja in samostojnega posedanja - vaje
Tekočina in ostali nasveti
Povečajte vnos tekočine, najbolje vode, ki jo lahko združujete z naravnimi sokovi, domačimi kompoti (npr. iz suhih sliv ali fig), zeliščnimi čaji (lahko tudi malo sladkanimi) in juhami. Resnično je pomembno, da otrok uživa dovolj tekočine. Če dojenčka hranite s formulo, preverite pripravo. Morda ne dodate dovolj vode ali dodate preveč praška. Tudi postan Donat Mg (1 dL na 10 kg, torej če ima 7kg, date 0,7 dL Donata), vanj zvečer lahko tudi namočite dve suhi slivi ter zjutraj ponudite kot zmikano sadno kašico, lahko pomaga.
Če ima otrok težave z zaprtjem, se posvetujte s pediatrom. Morda bo priporočil probiotične kapljice, svečke, sirup za odvajanje. Če ima otrok večkrat suho in trdo blato, lahko tudi pride do poškodbe sluznice ali kože okoli zadnjične odprtine. Takrat mu lahko pomagate z ustreznimi kremami, morda z dodatkom aloe vere ali drugih sestavin za spodbujanje celjenja.
Nikoli, ampak res nikoli sami ne zdravite zaprtja pri otroku z zdravili brez posveta s pediatrom.
Zaključek
Vaje za dojenčka za lažje kakanje in razvoj gibalnih spretnosti so tesno povezane. Z ustrezno stimulacijo gibalnega razvoja spodbujamo tudi pravilno delovanje prebavil, medtem ko se z razumevanjem in ciljanim ukrepanjem pri težavah s kakanjem izboljšujemo splošno dobro počutje dojenčka. Pomembno je poudariti, da je vsak otrok individualen in se bo razvijal ter napredoval s svojim tempom. Ključnega pomena je potrpežljivost, doslednost in ljubeča podpora staršev.
Pri Minimellows imamo prelepe darilne paketke za novorojenčke.
Če ima otrok vročino, zavrača hrano, izgublja telesno težo, ima sledi urina na spodnjem perilu/plenički ali ne napreduje in se razvija po pričakovanjih, je obisk zdravnika nujen. Pri kroničnem zaprtju lahko otrok, še posebej starejši, preide v začarani krog, iz katerega se težko reši. Čas zdravljenja je večinoma tako dolg kot obdobje zaprtja in le uspešno zdravljenje lahko prekine krog.
Pri otrocih, pri katerih ne najdemo organskega vzroka za zaprtje, je zdravljenje odvisno od starosti otroka. Pri dojenčkih, ki so dojeni, dojenja ne ukinjamo. Mati naj se o težavah posvetuje z zdravnikom. Zdravnik običajno svetuje pitje sladkanega čaja na tešče ali med mlečnimi obroki. Sladek čaj dojenčku ponudimo vsaj pol ure pred ali po obroku, sicer se lahko zgodi, da nam bo v prvem primeru obrok odklonil, v drugem pa bo po obroku bruhal. Pri dojenčkih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami, pomaga, če izberemo posebno vrsto mlečne formule, ki deluje proti zaprtju. Mlečne formule, ki delujejo proti zaprtju, se lahko imenujejo »IT«, kar pomeni pospešen »Intestinani transport« (pospešen prehod skozi prebavila). Take mlečne formule imajo večjo vsebnost laktoze (mlečnega sladkorja), ki ima osmozni odvajalni učinek (pritegne vodo v debelo črevo, ki zmehča blato in tako omogoča lažje odvajanje blata). Druge mlečne formule pa vsebujejo prebiotike (ki med drugimi ugodnimi učinki tudi pospešujejo gibanje prebavil - gastrointestinalno motiliteto) in posebno reestificirano rastlinsko maščobo (imenovano betapol), ki zmehča blato in tako deluje proti zaprtju. Že po nekaj hranjenjih s posebnim mlekom, namenjenim dojenčkom z zaprtjem, se blato občutno spremeni, tako po barvi kot trdoti (postane mehkejše).
Pri otroku, ki že uživa vso mešano prehrano in pri večjem otroku uvedemo v prehrano dovolj vlaknin, kar imenujemo balastna dieta. Svetujemo tudi veliko tekočine, predvsem sadnih sokov, pa veliko svežega sadja in zelenjave. Otroci imajo radi tudi kompot iz suhih sliv ali fig. Odsvetujemo banane, korenje, čokolado, riž, čokolino, čokolešnik. Pomaga tudi pitje mineralne vode Donat Mg na tešče. Otrok in starši morajo skrbeti za vsakodnevno odvajanje (trening odvajanja). Pri hujši zaprtosti se poslužujemo klizem ali močnejših odvajal za popolno izpraznitev danke in zdravil, ki mehčajo blato v obliki sirupov, praškov ali tablet. Poslužujemo se tudi treninga mišičja medeničnega dna z biološko povratno zvezo (t.i. bio-feetback trening).