Prvo leto življenja dojenčka je obdobje izjemne rasti in razvoja na vseh področjih, še posebej pa na gibalnem. Gibalni razvoj dojenčka je temelj za njegovo celostno dobrobit, koordinacijo, spretnost, ravnotežje in kasneje za vse ostale motorične spretnosti, ki jih bo osvojil. Zato je izjemno pomembno, da starši aktivno sodelujejo pri spodbujanju zdravega gibalnega razvoja, pri čemer se morajo zavedati, da lahko na ta razvoj vplivajo tako pozitivno kot tudi negativno. Z napačnimi gibalnimi vzorci lahko dojenčku neželeno zakoreninimo slabo kakovost gibanja in drže, kar lahko vodi do dolgotrajnih težav. S pravilno izbranimi razvojno-gibalnimi vajami pa lahko vplivamo na izboljšanje mišičnega tonusa, preprečevanje kompenzatornih gibov, aktivacijo mišic, izboljšanje čutno-gibalnih izkušenj, izgradnjo občutka za lastno telo, stabilnost in ravnotežje.
Razvojno-gibalna vadba: Možgansko učenje za zdrave vzorce gibanja
Razvojno-gibalne vaje za dojenčke delujejo na principu "možganskega učenja". Boljkrat ko dojenček občuti pravilen vzorec gibanja in drže, hitreje ga bo privzel kot svojega. To je ključnega pomena za preprečevanje razvoja napačnih in kompenzatornih gibalnih vzorcev ter drže. Ključno je, da se razvojno-gibalne vaje izvajajo aktivno, kar pomeni, da dojenček sam sodeluje pri gibanju, ne da bi ga starši zgolj pasivno postavljali v določene položaje. Starši morajo z ustreznimi prijemi omogočiti dojenčkovo aktivnost in zagotoviti kvalitetno izvedbo vaj.
Pri izvajanju razvojno-gibalnih vaj je pomembno upoštevati nekaj osnovnih načel. Nikoli ne izvajamo vaj v gibalnih vzorcih, ki niso naravni ali povzročajo kompenzatorne gibe. Tipičen primer je dvigovanje dojenčka v sedeči položaj neposredno iz ležečega položaja na hrbtu, kar ni naraven gibalni vzorec in lahko spodbuja razvoj nezaželenih kompenzatornih gibov. Prav tako je ključnega pomena, da se vse vaje izvajajo na obe strani, levo in desno. S tem dojenček dobi občutek za obe polovici telesa, kar je še posebej pomembno do tretjega meseca starosti za izgradnjo občutka sredine telesa. Pravilno izvajanje vaj na obeh straneh pomaga tudi pri razvoju prenosov teže, ki so ključni za kakršno koli gibanje.
Baby Handling: Vsakodnevno kakovostno ravnanje z dojenčkom
'Baby handling' je vsakodnevno ravnanje z dojenčkom v njegovih dnevnih aktivnostih na najbolj kakovosten način. S pravilnim ravnanjem starši dojenčku preko vsakodnevnih aktivnosti posredujejo informacije o kakovostnih gibalnih vzorcih, preko katerih dojenček pridobiva na ustrezni in primerno usklajeni mišični aktivnosti, občutku za svoje telo in čutno-gibalnih izkušnjah, ki jih bo lahko integriral v svoje gibanje in držo. Hkrati pa dojenčka spodbujajo, da aktivnost, ki jo zmore sam, na kakovosten način tudi čim večkrat naredi, namesto da bi to naredili starši namesto njega.
Pomembnost pravilnega ravnanja z dojenčkom je iz vidika zagotavljanja kakovosti gibalnih vzorcev in drže. Z napačnim, nekakovostnim ravnanjem lahko dojenčku "vsilimo" napačne vzorce gibanja in drže ter ga spodbudimo k razvijanju neustreznih kompenzacij, kar ni zaželeno v gibalnem razvoju. Pravilno ravnanje je pomembno tudi za preprečevanje kasnejših težav v razvoju. Pogosto se težave pokažejo šele, ko otrok določenih gibalnih vzorcev še ni osvojil ali jih osvoji s slabo kakovostjo, a odstopanja se lahko kažejo že prej v sami kakovosti gibanja in drže, kar pa neizurjeno oko težko opazi. Zato je 'Baby Handling' pomemben že od samega rojstva, saj s tem dojenčku posredujemo kakovostne informacije za celoten nadaljnji razvoj.
Ključni koraki v gibalnem razvoju dojenčka
Gibalni razvoj dojenčka poteka postopoma, v zaporedju pridobivanja nadzora nad posameznimi deli telesa. Najprej otrok pridobi nadzor nad glavo, nato rameni, okončinami (roke in noge, nato dlani in stopala, prsti) in nazadnje še hrbtom s hrbtenico. Z zorenjem zaznavnih in gibalnih sistemov se spreminja način in kakovost gibanja.
- Prvo tromesečje (0-3 mesece): V tem obdobju dojenček leži na hrbtu in poskuša posegati po predmetih. Opažamo prehajanje iz zvijanja v drencanje, ki spominja na gibe trebušnih plesalk. Vidna orientacija se izboljšuje, dojenček s pogledom sledi predmetom v celotnem krogu. Vidna ostrina in zaznavanje globine postajata boljša, kar omogoča zanesljivo poseganje po predmetih.
- Drugo tromesečje (3-6 mesecev): Dojenček usvoji nadzor nad glavo in pričenja s poseganjem po predmetih. Sledi bočno obračanje oziroma kotaljenje, pogosto najprej s trebuščka na hrbet. Nekateri dojenčki se namesto kotaljenja odrivajo vzvratno. V tem obdobju se pričnejo umikati primitivni refleksi.
- Tretje tromesečje (6-9 mesecev): Kontrola glave je odlična, otrok pričenja s sedenjem ob opori, nekateri že samostojno. Sedenje kaže na dovolj močan živčno-mišični nadzor in koordinacijo. Sledi prehod v tritočkovno oporo, ki omogoči plazenje. Preden otrok shodi, je najbolj optimalen način gibanja recipročno (izmenično) kobacanje.
- Četrto tromesečje (9-12 mesecev): Večina otrok pri enajstih mesecih lahko nekaj sekund samostojno stoji. Večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Hoja je sprva širokotirna, nezanesljiva. V tem obdobju otrok usvoji tudi gibe drobnih mišic govoril in rok, prične uporabljati pincetni prijem in gestikulacijo.
Razvijte moč dojenčkovega trupa s temi dejavnostmi, ki jih je odobril pediatrični terapevt
Praktične vaje za spodbujanje gibalnega razvoja
Obstaja vrsta preprostih, a učinkovitih vaj, ki jih starši lahko izvajajo z dojenčkom za spodbujanje zdravega gibalnega razvoja.
1. Kolesarjenje z nogami:Dojenček naj leži na hrbtu, medtem ko ga držimo za nogici in ju premikamo tako, da kroži, kot bi kolesaril. Vajo lahko izvajamo tako, da parkrat z nogami zaokrožimo, naredimo kratko pavzo in to ponavljamo, dokler malček kaže zanimanje s smehom, brcanjem ali očesnim stikom. Ta vaja spodbuja gibanje nog in krepi mišice.
2. Dviganje glave s trebuhom navzdol:Dojenček leži s trebuhom na igralni blazini ali na vašem prsnem košu medtem, ko ležite. Dojenček bo dvignil glavo, da bi vas pogledal v obraz. Položaj z glavo navzdol in nogami navzgor spodbuja dojenčkovo ravnotežje. V tej vaji lahko malčka prosto obračate okrog vašega telesa, stoje, v sede ali leže.
3. Aktivacija trebuščka:Ta vaja je primerna tudi za dojenčke, ki se pretirano iztegujejo nazaj. Dojenčka primemo za obe nogici čim bližje medenici in ju skupaj z medenico privzdignemo in pokrčimo proti trebuščku. Preden privzdignemo medenico, jo potegnemo proti sebi in nato skupaj z nogicami privzdignemo od podlage ter nogici pokrčimo proti trebuščku/prsnemu košu. S tem močno aktiviramo trebušček, kar vpliva na sredinsko poravnavo in inhibicijo mišic, ki se aktivirajo pri iztegovanju nazaj. Ob enem pa z lastno dojenčkovo težo obremenimo zgornji del telesa, kar vpliva na boljšo aktivacijo v trupu, kontrolo glave in stabilnost ramenskega obroča. Temu položaju lahko dodamo tudi zasuke na levi in desni bok, še vedno s privzdignjeno medenico in pokrčenimi nogicami.
Pomembnost strokovnega vodenja in podpore
Zavedati se moramo, da so dojenčki izjemno občutljiva bitja, ki se hitro odzovejo tudi na napačno posredovane vaje. Zato je za izvajanje razvojno-gibalnih vaj nujno potrebno ustrezno znanje in izkušnje, da staršem pravilno posredujemo informacije. V primeru težav z gibalnim razvojem dojenčka so čakalne dobe za razvojne ambulante lahko predolge, kar pomeni zamujen čas. Namesto tega je učenje gibanja izziv, ki se ga vsak dojenček nauči rešiti skozi poskuse, vaje in napake, ob ustrezni podpori staršev.
Programi, kot je tisti, ki ga ponuja Nina V. Pečnik, ustanoviteljica podjetja Mali Migec, nudijo staršem strokovno vodenje, odgovarjajo na vprašanja, razblinjajo dvome in nudijo pravo usmeritev. Z Zoom srečanji v živo, zaprto Facebook skupino za podporo in motivacijo ter e-knjigami in video vsebinami, ki pokrivajo vsa razvojna obdobja dojenčka, staršem omogočajo, da se počutijo bolj sproščeno in samozavestno v vlogi staršev. Pravilno ravnanje in razvojno-gibalna vadba v prvem letu življenja gradita na izgradnji kakovostne telesne sheme za celo življenje, kar zmanjšuje možnosti za kasnejše težave s hrbtenico, sklepi in držo. S tem ko v tem intenzivnem obdobju delamo na kakovosti gibalnega razvoja, otrok te pravilne vzorce obdrži za celo življenje.