Prvo leto življenja dojenčka je obdobje izjemnega napredka na vseh področjih, še posebej pa na področju gibalnega razvoja. Zato je ključnega pomena spodbujanje dojenčka k pravilnim gibalnim vzorcem že od najzgodnejšega obdobja. Kakovostna vadba za trup dojenčka ni le način za krepitev mišic, temveč temeljna podlaga za zdrav razvoj v kasnejšem življenju, ki preprečuje nekatere težave s hrbtenico, kifozo, skoliozo ter obrabe sklepov.
Pomen kakovostnega gibalnega razvoja v prvem letu
V prvem letu življenja je dojenčkov gibalni razvoj najbolj obsežen. Njegov razvoj do prvih korakov je zelo pomemben, saj zagotavlja kvaliteto njegovih gibalnih vzorcev kasneje v življenju. Starši se pogosto sprašujejo, kdaj naj bi se zgodil določen mejnik, vendar je pomembno, da se ne obremenjujejo preveč ter uživajo ob opazovanju dojenčkovega razvoja. Vendar to ne pomeni, da ne moremo aktivno vplivati na kakovost tega razvoja.
Baby Handling: Temelj kakovostnih gibalnih vzorcev
Izraz 'baby handling' označuje vsakodnevno ravnanje z dojenčkom na najbolj kakovosten način skozi njegove dnevne aktivnosti. S pravilnim ravnanjem dojenčku preko vsakodnevnih aktivnosti posredujemo informacije o kakovostnih gibalnih vzorcih, preko katerih pridobiva na ustrezni in primerno usklajeni mišični aktivnosti, občutku za svoje telo ter čutnogibalnih izkušnjah, ki jih bo lahko integriral v svoje gibanje in držo. Hkrati pa dojenčka spodbujamo, da aktivnost, ki jo zmore sam, na kakovosten način tudi čim večkrat naredi in izvede, namesto da to delamo namesto njega. 'Baby handling' je pravzaprav način neverbalne komunikacije med starši in dojenčki, pri katerem starši svojemu dojenčku preko dotika, preko rok, posredujejo informacije o občutku za gibanje, o kakovostni aktivaciji ustreznih mišičnih skupin, o ustrezni drži. Hkrati pa preko pravilnih kakovostnih vzorcev gibanja in drže preprečujejo nekakovostne vzorce gibanja in drže.
Nevrofizioterapevtka Tjaša Ozmec poudarja, da starši v svojem strahu pred napakami preveč nežno in neodločno pristopajo do svojih dojenčkov. Prvo obdobje po rojstvu je sicer namenjeno prilagajanju novorojenčka na novo okolje in staršev na novo vlogo, vendar pa je narava poskrbela, da dojenček pride na svet opremljen s kopico refleksov. Strah staršev pred tem, da bodo s svojim ravnanjem škodovali dojenčku, je odveč. Ne eno ne drugo ni dobro za dojenčka. Še posebej v prvih mesecih dojenčku s svojim ravnanjem dajemo informacije in občutek njegovega lastnega telesa, čutno gibalne izkušnje, ki jih bo v tem obdobju in tudi kasneje integriral v svoje gibanje in držo. Če smo v tem nesigurni ali pa nehote nekakovostno ravnamo s svojim dojenčkom, vplivamo na slabšo kakovost njegovega razvoja, mu s tem posredujemo nekakovostne čutno gibalne vzorce, kar bo vplivalo tudi na slabšo kakovost nadaljnjega gibalnega razvoja.
Ključna obdobja in vaje za razvoj trupa
Prvo gibalno obdobje: do obračanja dojenčka
V tem prvem obdobju je pomembno poudariti primerno usklajeno mišično aktivnost trupa, ramenskega obroča in kakovostno kontrolo glave. Vse to skupaj tvori dobro osnovo za ves nadaljnji gibalni razvoj. Če dojenček v teh prvih mesecih ne zgradi dobre osnove, potem ne moremo pričakovati, da bo gibalni razvoj potekal s primerno kakovostjo. Osnova za to je pravilno ravnanje, 'baby handling', ki ga starši izvajajo preko vsakodnevnih življenjskih aktivnosti dojenčka in pomembno vpliva na izgradnjo kakovostne telesne sheme dojenčka. S kakovostno mišično aktivnostjo bomo vplivali na njegovo stabilnost v trupu, na gibanje rok, nog, na kontrolo glave.
Nekje okoli tretjega meseca starosti naj bi dojenček že imel zgrajen občutek za sredinsko poravnavo svojega telesa, tako v hrbtnem kot trebušnem položaju. V trupu bi dojenček že moral imeti tako kakovostno mišično aktivnost, da v hrbtnem položaju že drži privzdignjeno medenico od podlage. Če je ne, je takrat obvezno čas, da mu pri tem malo pomagamo. Seveda pa je še bolje, če ga k temu vzpodbujamo že prej in ne čakamo, če bo ali ne bo zmogel sam. Tudi če zmore sam, mu lahko z dobro spodbudo samo še izboljšamo kakovost gibalnega razvoja.
Vaja za krepitev trebuščka in stabilnost trupa (obdobje do obračanja):
Dojenčka primemo za obe nogici, čim bližje medenici, in ju skupaj z medenico privzdignemo in pokrčimo proti trebuščku. Zelo pomembno je, da preden privzdignemo medenico, le-to povlečemo proti sebi in jo potem skupaj z nogicami privzdignemo od podlage ter nogice pokrčimo proti trebuščku, prsnemu košu. Na ta način močno aktiviramo trebušček, kar vpliva na sredinsko poravnavo in tudi na inhibicijo mišic, ki se aktivirajo pri iztegovanju dojenčka nazaj. Ob enem pa z lastno dojenčkovo težo obremenimo zgornji del telesa, ramenski obroč, vrat in glavo, kar ponovno vpliva na boljšo aktivacijo v trupu, na boljšo kontrolo glave, na boljšo stabilnost ramenskega obroča. Za začetek lahko dojenčka samo držimo v omenjenem položaju, lahko pa s potiski medenice proti prsnemu košu to aktivnost še povečamo. Temu sredinskemu položaju lahko dodamo tudi zasuke na levi in desni bok, seveda še vedno s privzdignjeno medenico in pokrčenimi nogicami.
Vzpodbudite dojenčka k dvigovanju glave v trebuhu:
Dojenčka v trebušni položaj dajemo od samega začetka. Če ni kakšnih drugih omejitev, lahko to počnemo že od samega začetka. S tem vplivamo na izgradnjo stabilnega ramenskega obroča in posledično na kakovostno usklajeno mišično aktivnost v trupu, oboje skupaj pa vpliva na ustrezno kontrolo glave. Pozorni pa moramo biti, da je trebušni položaj ustrezen, primeren, brez kakšnih kompenzacij in neustreznih gibalnih vzorcev oziroma drže. Vaja lahko poteka tako, da leži na igralni blazini ali pa na vašem prsnem košu medtem ko ležite. Dojenček bo dvignil glavo, da bi vas lahko pogledal v obraz. Položaj z glavo nazdol in nogami navzgor spodbuja dojenčkovo ravnotežje.
Drugo gibalno obdobje: od obračanja do kobacanja in samostojnega usedanja
V obdobju od obračanja do kobacanja in samostojnega usedanja, refleksi počasi izzvenevajo. Nadomeščajo jih reakcije, ki so veliko bolj kompleksne in zahtevne ter potekajo na višjem nevrološkem nivoju kot refleksi.
V starosti nekje okoli 4., 5. meseca mora biti tudi kontrola glave, v vseh položajih, že dobro razvita. V tem obdobju dojenček še vedno spoznava svoje telo, poleg tega pa počasi začenja tudi z raziskovanjem okolice. V smislu odkrivanja in raziskovanja svojega telesa, bo v hrbtnem položaju z vedno večjo aktivacijo v trupu zmožen privzdigniti medenico od podlage. Posledično bo zagledal svoje nogice in se jih začel dotikati najprej za kolena, potem pa še za gležnje, stopala ter jih na koncu prinesel tudi do ust.
Ko razišče svoje telo, se začne tudi raziskovanje okolice in prostora v katerem se dojenček tisti trenutek nahaja. Najprej bo to bližnja okolica, ki je dojenčku najbližja. Torej, če ga imamo na tleh na blazini, bo najprej raziskoval bližnje igrače, blazino, stvari, ki jih ima blizu. Šele kasneje, ko bo dojenček prešel v bolj aktivno gibanje, bolj dinamično gibanje, bo začel tudi z raziskovanjem ostale okolice po prostoru. To mu pustimo, saj je prostor in raziskovanje okolice, prostora, najboljša motivacija za gibanje dojenčka.
Obračanje dojenčka:
V tem drugem obdobju je za razvoj dojenčka pomembno, da dojenček osvoji dobro obračanje iz hrbta na trebuh ter nazaj iz trebuha na hrbet. Predvsem je pomembno, da zna zadržati tudi bočni položaj, torej, da se lahko zaigra tudi na boku. Ko enkrat dojenček osvoji obračanje na trebušček, so običajno na trebuščku zelo radi. Dojenček, ki ima v trupu dobro stabilnost, dobro mišično moč in posledično dobro razvito stabilnost v ramenskem obroču, jim trebušni položaj ne dela težav.
Trebušni položaj in opora na roke, iztegnjene, sta zelo pomembna za ves nadaljnji razvoj, ki poteka pri dojenčku. Pri opori na roke se mora predvsem naučiti prenašanje teže iz ene roke na drugo. To pomeni, da bo znal svojo težo telesa zadržati na eni roki, z drugo pa poseči po igrači ali pa z drugo roko preiti v oporo drugam. Torej, da ni opora na roke več samo statična, ampak tudi dinamična. Ko dobro osvoji to prenašanje teže iz ene roke na drugo roko, se počasi nauči po trebuhu obračati okoli svoje osi. To imenujemo pivotiranje. Ko to pivotiranje osvojijo in jim to ne dela več težav, se začnejo odrivati nazaj z obema rokama naenkrat.
Vaja za spodbujanje obračanja in razvoja ramenskega obroča:
Dojenček naj leži na hrbtu, medtem ko ga držimo za nogici in ju premikamo tako, da kroži, kot bi kolesaril. Vajo lahko izvajate tako, da parkrat z nogami zaokrožite, naredite kratko pavzo, ter to ponavljate, dokler malček kaže zanimanje s smehom, brcanjem ali očesnim stikom. Ta vaja simulira gibanje, ki ga dojenček potrebuje za obračanje.
Kobacanje dojenčka po vseh štirih:
Na vseh štirih, da uskladijo svojo mišično aktivnost, se na začetku zibajo naprej in nazaj. Ko s tem uskladijo svojo mišično aktivnost, ravnotežje, koordinacijo in prenose teže, bodo slej ko prej poskusili premakniti roko in nogo. Posledično, če bo imel dovolj možnosti za poizkušanje, ponavljanje in dovolj prostora, dojenček skobaca po vseh štirih. Pri odrivanju nazaj je pomembno, da dojenčku pustimo prosto pot. Dojenčka ne popravljamo in vzpodbujamo, da bi se začel po trebuščku plaziti naprej. Za razvoj dojenčka plazenje po trebuščku naprej ni zaželjen gibalni vzorec. Želene faze v gibalnem razvoju dojenčka so odrivanje po trebuščku nazaj in kasneje iz odrivanja nazaj v postavljanje na vse štiri ter kobacanje.
Neverjetni nasveti za izboljšanje dojenčkovega zaskoka pri dojenju! (Beep Boop Baap)
Sedenje dojenčka:
Ko se začnejo postavljati na vse štiri, oziroma nekje istočasno, ko skobacajo, običajno začnejo tudi s samostojnim posedanjem. Največkrat se to zgodi iz položaja na vseh štirih, ko težo svoje medenice prenesejo iz sredine na eno stran in jih teža medenice potegne k podlagi na to stran, druga stran pa je razbremenjena. Tako dobimo stransko sedenje z oporo na roke. Pomembno je, da dojenčka sami ne posedamo in počakamo toliko časa, da sami od sebe osvojijo usedanje. Ko je dojenček dovolj močan, stabilen in ima dovolj ravnotežja, odriva od rok, rotacij, zasukov v telesu, se dojenček posede sam. Takrat tudi bolj kvalitetno sedi, ker sedi v okviru svojih zmožnosti.
Vaje za krepitev mišic trupa za naprednejše dojenčke
Za krepitev specifičnih mišičnih skupin trupa, ki so ključne za stabilnost in pravilno držo, lahko izvajamo naslednje vaje, ki so primerne za dojenčke, ki že kažejo večjo mero samostojnosti v gibanju:
1. Rotacija medenice (vaja "mačka"):
Dojenček se s komolci nasloni na žogo, teža je razporejena bolj nazaj, da je trup bolj razbremenjen. Vajo lahko izvajamo tudi v položaju na vseh štirih. S to vajo okrepimo predvsem sprednji del trebušnih mišic in tudi stranski predel. Predstavljamo si, da s svojimi mišicami objamemo otroka in potem spet popolnoma sprostimo trebušno steno. Vdihnemo, nato pa z izdihom potisnemo medenico naprej (naredimo "grbo" kot mačka) - s tem aktiviramo trebušne mišice in z vdihom popustimo. Poskušamo stisniti medenično dno od spodaj navzgor.
2. Krepitev stranskih mišic trupa:
Položaj je enak kot pri prejšnji vaji, na žogi ali pa na vseh štirih. Naredimo vdih lateralno in potem z izdihom potisnemo boke in rame v isto smer ter pogledamo nazaj. Nato se vrnemo nazaj v nevtralni položaj. Zopet vdihnemo in z izdihom gremo v drugo stran. Z vajo aktiviramo stranski predel mišic trupa.
3. Krepitev rotatorjev v trupu (zunanja in notranja rotacija):
V vaji smo v opori na rokah oziroma na komolcih. Najprej dvignemo eno roko in s to roko gremo v prostor med rokami, naredimo notranjo rotacijo, pogledamo v tisto smer. Potem odpremo roko in pogledamo za roko nazaj. Ta vaja krepi zmožnost obračanja v trupu.
Gibalno-razvojne urice: Podpora staršem in dojenčkom
Poleg domačih vaj, ki jih lahko izvajajo starši, so zelo koristne tudi organizirane gibalno-razvojne urice. Te urice, kot jih ponujajo na primer v Sončni vili, združujejo strokovnost z igro in druženjem. Vaditeljice z večletnimi izkušnjami znajo kvalitetno zastaviti vaje glede na otrokovo starost in stopnjo razvoja, ter pomagati pri prehodu med različnimi programi.
Na takšnih uricah se ne le krepijo dojenčkovi mišice, temveč se spodbuja tudi njegov celostni razvoj. Naučijo se otroške pesmice in prstne igre, izvajajo se prijemi iz taktilne integracije, kar vse pozitivno vpliva na nevronske povezave dojenčka. Hkrati pa se ustvari podporna skupina mamic, kjer si lahko izmenjujejo izkušnje, rešujejo težave in si nudijo medsebojno podporo. Obiskovanje razvojno-igralnih uric omogoči bolj sproščeno soočanje z materinstvom, pomaga pri vzdrževanju dojenja in stkanju nekaterih doživljenjskih prijateljstev. Otrok ima priložnost spoznati novo okolje za igro, opazovati druge otroke, deliti igrače in preizkusiti nove spretnosti.
Zaključek: Uživajte v procesu razvoja
Zavedanje o pomenu kakovostnega gibalnega razvoja v prvem letu življenja je ključno. Z izvajanjem ustreznih vaj in pravilnim ravnanjem (baby handling), ki ga starši izvajajo preko vsakodnevnih aktivnosti, lahko bistveno pripomoremo k zdravi rasti in razvoju našega malčka. Ne pozabite pa, da je vsak dojenček edinstven in se razvija s svojim tempom. Zato je pomembno, da spodbujamo, a ne silimo, ter uživamo v vsakem trenutku njegovega napredka.
Pri Minimellows ponujajo prelepe darilne paketke za novorojenčke, ki so lahko čudovito darilo ob rojstvu novega družinskega člana, ki bo morda kmalu obiskal tudi gibalno-razvojne urice.