Prihod novega družinskega člana je eden najlepših dogodkov v življenju, a hkrati prinaša tudi s seboj povečane izdatke in pomisleke glede finančnega stanja. Ena izmed ključnih tem, ki se pojavi v času nosečnosti in po porodu, je izračun porodniškega nadomestila, ki ga uradno imenujemo porodniška. Zavedanje, kako se ta znesek izračuna in kakšne so vaše pravice, je ključnega pomena za načrtovanje družinskega proračuna. Ta članek vas bo popeljal skozi postopek izračuna porodniške, od bruto do neto zneska, ter pojasnil vse pomembne vidike, povezane s starševskim varstvom v Sloveniji.
Osnove porodniškega dopusta in nadomestila
Porodniški dopust se prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog, in skupaj traja 105 dni. V kolikor mati ne nastopi s porodniškim dopustom 28 dni pred datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu. Izjema je le, če mati na dan poroda še ni nastopila s porodniškim dopustom.
Pravico do porodniškega dopusta in porodniškega nadomestila, kot se temu prejemku reče uradno, ima mati, ki je za to zavarovana pred dnevom nastopa porodniškega dopusta. Če pa ni zavarovana, pa ima pravico do nadomestila tudi mama, ki je bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do porodniškega nadomestila.
Vloge za materinski dopust se vložijo na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov.
Postopki pred pričetkom porodniškega dopusta
Pred pričetkom porodniškega dopusta je potrebno urediti nekaj pomembnih stvari. Ginekolog v zadnjem trimesečju nosečnosti izda Potrdilo o predvidenem datumu poroda. Največ 60 (in najmanj 28) dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na pristojnem centru za socialno delo (CSD). Tam boste prejeli obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta. Prav tako vas bodo seznanili o vseh nadaljnjih postopkih in pravicah v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo. Vse potrebne obrazce najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Pomembno je, da najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta o tem obvestite svojega delodajalca. Še posebej pozorni bodite, če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda - v tem primeru morate delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.
Izračun porodniškega nadomestila: Ključni dejavniki
Pri izračunu porodniškega nadomestila je ključnega pomena povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge. Če so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje, se za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55% minimalne plače.
Porodniško nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove, na splošno pa ne more biti nižje od 55% minimalne plače. Izplačilo očetovskega in starševskega nadomestila ne more biti višje od dvainpolkratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom (ZUTPG), to je 2.862,74 evrov bruto, materinsko nadomestilo pa je navzgor neomejeno.
Za pravilni izračun porodniške se torej upošteva povprečna bruto plača oziroma osnova za prispevke v obdobju zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge na center za socialno delo. Center za socialno delo avtomatsko pridobi podatke o plačah in prispevkih od Finančne uprave. Obračun porodniškega nadomestila vključuje vse prihodke, za katere so bili plačani prispevki za starševsko varstvo, kot so bruto plača, bolniška nadomestila in nadomestila za nego otroka.
Bruto vs. Neto: Razumevanje razlike
Na odločbi Centra za socialno delo je naveden bruto znesek porodniškega nadomestila. Razlog za to je, če oseba ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, je pa bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je tudi upravičena do starševskega nadomestila. Za tako osebo se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto.
Če želite izvedeti (skoraj) natančno številko nadomestila, lahko naredite naslednje: Seštejte vse bruto plače za eno leto nazaj (od oddaje vloge, ne od predvidenega začetka porodniškega dopusta) in jih delite z 12. Tako boste dobili bruto znesek vaše porodniške. Za samostojne podjetnice je izračun podoben: za eno leto nazaj od oddaje vloge seštejte vse bruto osnove, od katerih ste plačevale prispevke, in številko delite z 12.
Davčne olajšave in vpliv na vaš dohodek
Vsem rezidentom pripada splošna davčna olajšava, ki jo delodajalci ponavadi že upoštevajo pri izračunu neto plače. Na voljo pa so tudi številne druge olajšave. Če ima vaš partner višjo plačo, je za vaju lahko ugodneje, da olajšavo za otroke uveljavlja on. Po izračunu vaše neto porodniške lahko izračunate še njegovo neto plačo z vključeno olajšavo za otroka in brez nje ter tako ugotovite, katera možnost je finančno bolj ugodna za vašo družino.
Če oseba zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje kot je strnjenih 12 mesecev, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
Dodatne prednosti porodniške: Delovna doba in pokojnina
Pozor! Dodatek na delovno dobo vam med porodniško ne pripada. Vendar pa se čas porodniške šteje v vašo skupno delovno dobo, kar je pomembno za prihodnost. Še posebej, ko razmišljamo o upokojitvi, ki se morda zdi še daleč, pa je pomembno vedeti, da ima porodniška še dodatno prednost. Pri izračunu starostne pokojnine se vam zahtevana starost zniža zaradi skrbi za otroke.
Starševski dopust: Pravice obeh staršev
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj). Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Očetovski dopust: Pravice očeta in drugih
Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Se pravico uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala nadomestilo.
Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Pravica preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji.
Posebne situacije in dodatne pravice
Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka do osmega leta starosti v obsegu kot ga imata mati oz. oče. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok mlajši do osem za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
Eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.
Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do njegovega 18. leta starosti. Pravica pripada enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok. Nadomestilo za eno uro dnevno za otroka do 9. leta starosti. Plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela bruto minimalne plače od 9. do 18. leta starosti otroka.
Pomoč ob rojstvu otroka in občinski prispevki
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka. Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. Po rojstvu otroka lahko na občino, kjer ima na dan oddaje vloge vlagatelj stalno prebivališče, oddate vlogo za uveljavitev enkratnega prispevka ob rojstvu novorojenca. Pomoč ob rojstvu otroka se v Sloveniji razlikuje od občine do občine.
Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine.
Dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek
Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu starosti pa do dopolnjenega 26. leta starosti, če je otrok vključen v osnovno, srednjo ali višješolsko izobraževanje. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. To pomeni, da eden od staršev bodisi zapusti dotedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali težke gibalne oviranosti ali bolezni iz seznama hudih bolezni. Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek je namenjena tudi enemu od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka.
Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice.
Porodniška in izraba letnega dopusta
Skrb, da bi porodniška odsotnost povzročila izgubo pravice do letnega dopusta, je odveč. Delavka, ki ni izrabila dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi porodniškega dopusta, lahko ves dopust izrabi do 31. decembra naslednjega leta. Enaka pravica pripada tudi delavcu, ki ni izrabil dopusta zaradi bolniške odsotnosti. Letni dopust se v vsakem primeru izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Posebna pravica pa pripada tudi staršem šoloobveznih otrok, ki imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
Informativni izračuni in pomembno obvestilo
Na spletu so na voljo različni informativni kalkulatorji, ki vam omogočajo, da vnesete različne podatke in primerjate izračun nadomestil ob različnih situacijah. Vendar pa je pomembno vedeti: Vsi izračuni na teh straneh so zgolj informativne narave in ne predstavljajo uradnega dokumenta. Za točne informacije in uradni izračun se vedno obrnite na pristojni Center za socialno delo (CSD).
tags: #visina #nadomestila #porodniska